Po vladnem predlogu spremembe lani sprejetega zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je DZ obravnaval po nujnem postopku, bodo ciljno naslovili "tiste vrste zdravstvenih storitev, kjer trenutno še ostajajo nedopustno dolge vrste čakajočih", je na seji DZ pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tjaša Vidic.
Predlog spremembe so podprli v koalicijskih poslanskih skupinah in ga označili za korak v pravo smer. V opoziciji pa so predlogu nasprotovali, in sicer tudi zato, ker v skrajševanje čakalnih dob ne vključujejo vseh razpoložljivih kapacitet.
V NSi so zaradi tega tudi predlagali dopolnilo, po katerem bi izbrane vrste zdravstvenih storitev po realizaciji po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) plačevali tudi izvajalcem zunaj mreže javne zdravstvene službe, obenem pa bi črtali omejitev za koncesionarje, da v izvajanje teh zdravstvenih storitev ne smejo vključevati zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih. A ker je DZ izglasoval dopolnilo na predlog Svobode in SD k temu členu, je predlog dopolnila NSi postal brezpredmeten.
Tudi sicer se je večina skoraj peturne razprave o predlogu spremembe vrtela o vprašanju vključitve zasebnikov v skrajševanje čakalnih dob, pri čemer v opoziciji vidijo v tem predvsem prednosti, v koaliciji pa ne. Po mnenju Bojane Muršič (SD) čakalnih vrst v zdravstvu ne moremo reševati "s prostotržnim tekmovanjem zasebnikov za dobiček, temveč mora to opraviti javni zdravstveni sistem, ki bo prvenstveno organiziral korist in zdravje bolnika ter bo na tej podlagi tudi ustrezno nagrajen".
Iva Dimic (NSi) pa je tako kot nekateri drugi opozicijski poslanci izpostavila pravico bolnikov do zdravstvene oskrbe ne glede na izvajalca, saj da mora denar slediti bolniku. Tudi Jelka Godec (SDS) je bila kritična, ker da sprememba zakona ne upošteva zapisanega v koalicijski pogodbi, da se v skrajševanje čakalnih dob vključujejo vsi kadri.
V koaliciji so večkrat omenili tudi anomalije, ki so se pokazale doslej, denimo problem plavajočih napotnic, ter izpostavili, da bo treba sprejeti tudi sistemske ukrepe, med drugim zakon o digitalizaciji. Po mnenju Mihe Kordiša (Levica) se z danes sprejeto spremembo zgolj omejuje škoda, ne krepi pa se javnega sistema, kar da bodo storili jeseni s posegom v sistemsko zakonodajo, ki mora javni zdravstveni sistem zaščititi pred privatizacijo.
DZ je sicer sprejel dopolnila na predlog SD in Svobode, po katerih bi se spremenjene določbe zakona začele uporabljati 1. avgusta, in ne šele 1. septembra. Vlada pa bi izbrane vrste zdravstvenih storitev določila najpozneje do 31. julija.
Vlada bo na današnji seji debatirala tudi o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kot ga poznamo danes.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.