Med prejemniki nagrade Čuvaj/Watchdog tudi naš novinar Tadej Grešovnik

Kljub za novinarstvo in medije težkem letu, v katerem so se uredništva morala tako vsebinsko kot logistično prilagoditi izrednim razmeram in delu v pogojih epidemije, številni kakovostni predlogi za novinarske nagrade dokazujejo, da je slovensko novinarstvo ostalo ustvarjalno, odgovorno, profesionalno in etično, so sporočili iz Društva novinarjev Slovenije (DNS). 

Navdušujoča je vsakoletna bera debitantov, ki kljub varčevanjem v uredništvih, ki najbolj prizadene prav mlade sodelavce, uspejo najti svoje mesto in glas ter postajajo ključni člani uredništev. Žal pa to uspe le najodločnejšim in najbolj prodornim, opozarjajo. 

Porota je letos tako kot lansko leto izbirala med devetimi kandidati in kandidatkami, izbrala pa novinarko neodvisnega portala Oštro Katarino Bulatović in našega novinarja Tadeja Grešovnika. 

"Pri delu ga odlikujejo vedoželjnost, razumevanje kompleksnih vsebin, prevajanje obsežnih dokumentov, natančnost, predvsem pa etičnost in pogum. Je eden najbolj neustrašnih članov redakcije. Pravo vprašanje zna postaviti ob pravem času, kar se v praksi pogosto kaže v živčnosti odločevalcev. Tako se na primer ni ustavil pri prvem (nevsebinskem) odgovoru gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, za katerega je pri Policiji posredoval notranji minister Aleš Hojs. Njegova vprašanja so takrat naredila prispevek celo drugim televizijam. Niso ga ustavili pritiski in grožnje. Eden takšnih primerov je raziskovanje enormnih zaslužkov slovenske visokošolske elite. Je mlad po letih, a zrel po besedah," so obrazložili. 

"Nagrado bom sprejel z navdušenjem, to je za nekega mladega novinarja eno veliko priznanje. Verjamem, da bi si jo vsak želel, jaz sem jo dobil in sem na to ponosen. Je pa to znak, da očitno nekaj delam prav in da moram v tem tempu še nadaljevati," je ob tem dejal Grešovnik.

Nagrada za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu Jožici Grgič 

Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je dobila novinarka Dela Jožica Grgič. Dejstva so zanjo bolj sveta od papeža, razume pa jih v širokem kontekstu, je zapisala porota za podelitev nagrad. Grgičeva v štirih desetletjih poklicne poti sodi med vodilna imena slovenskega novinarstva. Kot je poudarila porota za podelitev nagrad, je nabor tem, fenomenov, s katerimi se je ukvarjala, izjemno širok - od na videz banalnega vsakdanjega življenja do visoke politike. Četudi se je relativno veliko ukvarjala z verskimi skupnostmi, je univerzalna novinarka.

"Če je leta 1985 zrušila tabu, ki je dostojanstvenikom RKC onemogočal vstop v javni prostor, je nekaj desetletij pozneje opozarjala na mizoginijo vplivnih in močnih osebnosti," je zapisala porota. Dejstva so za Grgičevo "bolj sveta od papeža", dogodke in fenomene pa razume v širokem kontekstu. Tudi če se nekaj zgodi v Sloveniji, temu doda mednarodni okvir.

"V komentatorskih žanrih je razumevanje dejstev prepletala z državljanskim in publicističnim pogumom. Njen komentatorski slog je razpoznaven: poglobljen, tudi oster, vendar nežaljiv. In če smo pri žanrih: njeno poročilo je zgodba. Esej na zadnji strani Sobotne priloge je zgodba. Intervju je zgodba," novinarsko delo Grgičeve vidi porota.

"Vsaka nagrada je čast in priznanje, da je bilo tvoje delo ne samo opaženo, ampak tudi cenjeno. Zato sem seveda nagrade vesela," pa je v odzivu dejala Grgičeva. "Moja vera v novinarstvo in njegovo družbeno vlogo ter brezrezervna pripadnost poklicu sta ostali neomajni več kot štiri desetletja, od mojih začetkov v športni redakciji Dela v študentskih letih do zadnjih let, ko je bil spekter tem, o katerih sem pisala, zelo širok," je dodala.

O sebi je dejala, da jo dobesedno zanima vse, zato je od najstniških let obsedena konzumerka tiskanih in tudi vseh drugih medijev, tako klasičnih kakor tudi novih. "Vem, da se mladi morda še najbolj informirajo na družabnih omrežjih, kljub temu se mi vloga novinarjev še vedno zdi izjemnega pomena, so kritični opazovalci družbe, politike, njun korektiv, tudi v avtokratskih družbah, ki jih omalovažujejo in si s podlimi prijemi prizadevajo za njihovo utišanje," je opozorila.

Novinarji po srcu se po besedah Grgičeve niso vdali v svinčenih časih in se nikoli ne bodo. "O neprecenljivi vlogi resnega novinarstva se tako v svetu kot doma lahko prepričamo vsak dan - ko odpovedujejo zbirokratizirani in politično ali osebno zmanipulirani državni mehanizmi, so pogosto novinarji tisti, ki jim uspe stvari postaviti na pravo mesto. V profesionalno in kritično novinarstvo torej absolutno verjamem, na kakršnih kolih platformah že," je poudarila. 

Izstopajoči dosežki in novinarske fotografije

V kategoriji izstopajočih dosežkov so letos izstopali številni predlogi za dobro opravljeno delo celotnih uredništev, ki so se morala prilagoditi izzivom poročanja v razmerah pandemije in ki so to delo odlično opravila. Kljub temu se porota ni odločila za nagrajevanje uredništev, saj so praktično vsa uredništva delala dobro in verodostojno, kar je prepoznala tudi javnost, so še sporočili iz DNS.

Nagrade za izstopajoče novinarske dosežke so za leto 2020 prejeli Špela Kuralt (Delo), Zarja Muršič (Radio Študent), Janko Petrovec (Televizija Slovenija) in Boštjan Videmšek. Za izjemne dosežke v novinarski fotografiji so nagradili Gašperja Lešnika za posamično fotografijo in Voranca Vogla (Delo) za reportažo. Pohvalo porote za izstopajoči novinarski dosežek so si prislužili sodelavci Vala 202 (Radio Slovenija), pohvalo s področja novinarske fotografije pa Robert Balen (Večer), Voranc Vogel (Delo) in Matjaž Rušt za reportažo. 

Porota je letos v predpisanem roku prejela devet predlogov za nagradi za dosežke mladih novinarjev in 27 predlogov za nagrade za izstopajoče novinarske dosežke. Za nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejela osem predlogov. Med predlaganimi novinarji je bilo precej takih, ki niso člani DNS. Porota za izbor nagrajencev za izjemne dosežke v novinarski fotografiji pa je prejela 40 posamičnih fotografij osmih avtorjev in 15 fotografskih serij desetih avtorjev. 

Letošnji festival Naprej/Forward, ki se je začel v ponedeljek, je bil že deveti po vrsti in je zaradi epidemije potekal virtualno, poudarek pa je bil na pogovornih oddajah in intervjujih. Program je znova ponudil izbrane primere iz globalne medijske prakse, najnovejše trende in nova znanja, ki jih slovenski mediji potrebujejo, da bi javnosti ponudili kakovostne, dostopne in verodostojne vsebine. 

Z izbiro nabora tem se DNS odziva na aktualno dogajanje v domačem medijskem prostoru. Partnerji festivala so bili Radiotelevizija Slovenija, Slovenska tiskovna agencija in POP TV ter Zavod Vživo.si. Tudi nocojšnja podelitev stanovskih nagrad je potekala virtualno.