Med razpravo poslancev o vlogah koncesionarjev in t. i. dvoživk padla celo primerjava s Severno Korejo

Julijana Bizjak Mlakar iz DeSUS je bila kritična do tega, da se po predlogu novele še vedno omogoča zdravnikom sedenje na dveh stolih, torej hkratno opravljanje dela v javnem zdravstvenem sistemu in v zasebnih, samoplačniških ambulantah. "Omogoča se torej tako imenovano dvoživkarstvo, z vsemi problemi, ki jih takšna ureditev prinaša," je dejala. Po njenem mnenju bi se morali zdravniki odločiti, ali bodo javni uslužbenci oz. zasebniki s koncesijo ali pa čisti zasebniki. Sporne so tudi 15-letne koncesije z možnostjo podaljšanja za 15 let. To je praktično doživljenjsko, je dejala.

Luka Mesec (ZL) pa meni, da predlagana ureditev glede dela javnih uslužbencev pri zasebnikih "naravnost spodbuja zdravnike, da v javnem sistemu naredijo manj in da v zasebnem zaslužijo več". Po njegovem mnenju bi morali uvesti moratorij na nove koncesije in odpraviti vse obstoječe koncesije, ki so bile podeljene mimo javnih razpisov ali z zlobiranimi javnimi razpisi. Če bi z dopolnili spremenili ti področji, potem Mesec obljublja podporo noveli.

Po mnenju Ljudmile Novak (NSi) pa je bistvo tega zakona v boju med državnim in zasebnim, ne pa da bi imeli dobro zdravstvo, v središču katerega je bolnik. "Če bi bili pametni, bi si celo želeli, da je čim več zasebnikov in da ima država javne zavode tam, kjer dejavnosti niso pokrite z zasebnimi," je ocenila. Dejala je tudi, da je nič ne motijo t. i. dvoživke, je pa treba postaviti v državnih zavodih jasna pravila, koliko mora posameznik narediti, da lahko dela drugje. Tako pa gre po njenem mnenju ta zakon nazaj v čase socializma.

Jelka Godec (SDS) pa je predlagane poglavitne rešitve v zakonu primerjala s Severno Korejo. Glede na očitke ministrstva za zdravje, da sedanji sistem podeljevanja koncesij v zdravstvu ni transparenten, pa je dejala, da tudi predlagane rešitve ne vodijo v transparentnost, saj bodo javni razpisi za podelitev koncesije objavljeni na spletni strani koncendenta, ne pa denimo na portalu javnih naročil.

Poslanka SD Marija Bačič je dejala, da ni povsem prepričana, da je "v našem zdravstvu vse tako zelo narobe zaradi koncesionarjev". Po njenem mnenju smo lahko veseli, da jih imamo, ker so prav tako kot javni zavodi strokovni, delavni in imajo odnos do bolnikov. Se pa strinja, da je treba na področju podeljevanja koncesij narediti red. Vsekakor pa bi najprej potrebovali mrežo javne zdravstvene službe, je povedala.

"Ko govori skrajna levica, da zakon ni v redu, in ko govori desnica, da zakon ni v redu, jaz postanem vedno bolj pomirjen," pa je dejal Jani Möderndorfer (SMC). Po njegovih besedah nobena od organizacij, ki so javno izrazile nasprotovanje zakonu, glede na svoje ustanovne dokumente ne zastopa bolnikov, ampak interese svojega članstva.

Njegova poslanska kolegica Erika Dekleva pa je dejala, da številna nasprotovanja predlogu novele in nasploh nasprotovanje vsem spremembam v zdravstvu razume kot konceptualna razhajanja, ki jih ne bo mogoče zbližati in spraviti v en zakon. "Vendar pa je dejstvo, da se je enkrat treba odločiti, potegniti črto in dejansko tudi kaj narediti, da ne ostane vse samo v namerah in pa željah," je dejala.