'Med športom in druženjem ne hitiš, zakaj hitiš med vožnjo?'

V času od 10. do 16. avgusta bodo aktivnosti Agencije za varnost prometa  usmerjene predvsem v informiranje in ozaveščanje, policija pa bo izvajala poostrene nadzore po vsej Sloveniji in prehitre voznike, ki ogrožajo prometno varnost, tudi ustrezno sankcionirala. Namen napovedanega poostrenega nadzora je umirjanje prometa ter zagotavljanje varnih poti do cilja za vse prometne udeležence. Pozorni pa bodo tudi na ostale kršitve v cestnem prometu, s katerimi bi lahko ogrožali svojo varnost in varnost drugih udeležencev. 

Neprilagojena hitrost še vedno predstavlja tretjino vseh kršitev

Med 1. januarjem in 31. julijem 2020 se je na naših cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 1.499 prometnih nesreč. Glede na minulo leto, ko je bilo v enakem obdobju takšnih nesreč 1.749, beležimo 14,3-odstotno zmanjšanje. Letos je policija od 1. januarja do 31. julija 2020 obravnavala skupaj 187.997 kršitev voznikov cestnoprometnih predpisov, v enakem obdobju lani pa 207.019. Kršitve s področja hitrosti predstavljajo okrog 34,6 odstotka vseh ugotovljenih kršitev. Policija je tako od 1. januarja do 31. julija letos obravnavala 64.687 kršitev s področja hitrosti, kljub zmanjšanju obsega prometa v časa trajanja ukrepov za zajezitev epidemije covid-19. V primerljivem obdobju lani je bilo obravnavanih 71.584 takšnih kršitev.

Toda kljub zmanjšanju ugotovljenih kršitev je v tem obdobju zabeležen porast deleža prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti (med vsemi vzroki za nastanek prometnih nesreč), ki znaša 18,1, lani pa je znašal 16,5 odstotka. 

Tukaj lahko rešite kratek test na temo hitrosti in preverite svoje znanje!

Letos manj smrtnih žrtev in manj lažje telesno poškodovanih

Zaradi neprilagojene hitrosti je v letošnjem letu umrlo 12 udeležencev v prometu (24,0 % vseh smrtnih žrtev), kar je 18 umrlih manj kot v lanskem primerjalnem obdobju, ko je umrlo 30 ljudi (46,2 % vseh smrtnih žrtev). Beležimo manj hudo telesno poškodovanih (135 letos in 150 lani) in manj lažje telesno poškodovanih (708 letos, 925 lani).

Vseh 12 smrtnih žrtev je bilo tudi povzročiteljev prometne nesreče, v kateri so umrli. Sedem jih je bilo voznikov osebnega avtomobila (4 umrli stari med 20 in 30 letom), obenem so trije vozili pod vplivom alkohola, eden tudi ni uporabljal varnostnega pasu. Štiri smrtne žrtve so bile med vozniki enoslednih motornih vozil – trije vozniki motornega kolesa (v starosti 30, 39 in 50 let) in en voznik mopeda (v starosti 50 let). Dva voznika motornega kolesa in voznik mopeda so bili obenem tudi pod vplivom alkohola.

V letošnjem letu je do 31. 7. glede na vzrok sicer največ udeležencev umrlo zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje – 19 umrlih, kar je 38,0 % vseh preminulih (50 oseb) v prometnih nesrečah. V celotnem lanskem letu pa je bila vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom predvsem neprilagojena hitrost, zaradi katere je življenje izgubilo 49 oseb (od skupaj 102), kar pomeni, da je bila skorajda vsaka druga smrtna žrtev posledica neprilagojene hitrosti. Glede na vzrok je lani sledila nepravilna stran oziroma smer vožnje, ki je botrovala 23 smrtim.

Vsak dodaten kilometer na uro vpliva na resnost poškodb 

Večja kot je hitrost vožnje, bolj je verjetno, da pride do prometne nesreče, katere posledice so praviloma najtežje. Ali ste vedeli, da je v primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 km/h, tveganje za smrt ali hude poškodbe 10 %, že nekoliko višje hitrosti pa tveganje izrazito povečajo, saj je denimo trk avtomobila v pešca pri hitrosti 50 km/h zanj enak padcu z višine 9,8 m. Pri hitrosti vozila s 60 km/h je verjetnost preživetja pešca samo še 10 %, tveganje za smrt je torej 90 %.

Omejitve hitrosti v naseljih, območjih umirjenega prometa in območjih omejene hitrosti so namenjene predvsem zaščiti ranljivejših udeležencev v prometu. Spoštujte jih, pozivajo na Policiji in na agenciji.

Z upoštevanjem cestnoprometnih predpisov ter umirjeno vožnjo varno do cilja

Zmerna vožnja v skladu s cestnoprometnimi predpisi, ki je prilagojena razmeram, je odgovornost vsakega voznika. Policisti in agencija zato pozivajo k strpni udeležbi v prometu, še posebej v času povečane gostote prometa in višjih temperatur. Takšne razmere namreč povečajo nestrpnosti med vozniki, kar lahko privede do neljubih dogodkov. Spoštujte omejitve hitrosti in druge cestnoprometne predpise, vozite zmerno in odgovorno do vseh udeležencev v prometu. Le tako bodo vsi varno prišli do cilja, opozarjajo in svetujejo:

   • v naseljih bodite pozorni na ranljivejše udeležence, pešce in kolesarje ter upoštevajte omejitev hitrosti

   • zmanjšajte hitrost vožnje v bližini otroških igrišč, šol in vrtcev, domov za starejše ter pred prehodi za pešce

   • na regionalnih cestah in pri zavijanju oz. vključevanju dodatno preverite, ali se ne približuje motorist oz. drugo vozilo

   • ohranjajte ustrezno varnostno razdaljo, da se lahko pravočasno ustavite

   • v slabših pogojih vožnje, v mraku, megli, močnih nalivih, zmanjšajte hitrost zaradi slabe vidljivosti in dejstva, da se na mokri podlagi zavorna pot podaljšuje

   • čeprav se vam mudi, ne vozite prehitro, raje sporočite, da boste prišli kasneje

'Med športom in druženjem ne hitiš, zakaj hitiš med vožnjo?' 

Akciji Hitrost so se pridružile tudi košarkarske legende Sani Bečirović, Marko Milič in Boštjan Nachbar, ki so skupaj z agencijo posneli niz preventivnih video-sporočil "Med športom in druženjem ne hitiš, zakaj hitiš med vožnjo?" 

Košarkarji udeležence v prometu opozarjajo, da je za nastanek nesreče dovolj že na videz neznatna človeška napaka, dovolj je le stotinka sekunde, saj s prehitro vožnjo lahko nekomu za vselej korenito spremenimo ali vzamemo življenje.