Med strunjansko plažo in San Simonom se je odlomil del klifa

Zaradi razmočenega terena se je del klifa med strunjansko plažo in San Simonom odlomil, zato Krajinski park Strunjan obiskovalce poziva, naj se ne zadržujejo na območju Rtiča Strunjan in Rta Ronek. Povedano velja tudi v poletnih mesecih, saj nekateri kopalci svoje brisače postavljajo prav ob vznožju najbolj nevarnih predelov, torej pod strme in neporaščene stene klifa. Kamen velikosti oreha ima lahko tragične posledice, zlasti če pade z višine, so dodali na Občini Izola.

Strunjanski klif, ki je visok do 80 metrov, je najdaljši odsek neokrnjene obale na celotni 130-kilometrski obalni liniji Tržaškega zaliva in je hkrati tudi najznačilnejši del Krajinskega parka Strunjan. Skupaj s poraščenim robom in 200-metrskim pasom morja pod njim pa je tudi razglašen za naravni rezervat. "Prepadne flišne stene in prodna obala ob vznožju klifa so v celoti prepuščene naravnim procesom, kjer morje, dež in veter neutrudno preoblikujejo krušljive plasti kamnin in jim rišejo nove poteze," opisujejo v Krajinskem parku Strunjan.

V parku hkrati opozarjajo, da so peščenjaki in laporovci precej mehke kamnine slabo odporne na erozivnost padavin, morja in vetra, zato intenzivno preparevajo. "Po številnih v klif vrezanih jarkih material občasno spolzi na obalo, za obiskovalce pa so še zlasti nevarni večji kosi kamenja, skal in blokov, ki se krušijo z višje ležečih strmih delov in se z veliko hitrostjo kotalijo ali celo padajo na obalo. Ti dogodki so pogostejši po obilnejših padavinah in pozimi zaradi velikih temperaturnih razlik, zato je zadrževanje pod strmim klifom lahko zelo nevarno," opozarjajo.

Tudi zato so izdelali karto ogroženosti, na kateri je označeno, kje je nevarnost zadrževanja pod klifom največja. V Krajinskem parku Strunjan zato vse obiskovalce pozivajo, naj preverijo omenjeno karto in se izogibajo nevarnim odsekom, saj so tam pobočja bolj strma in manj poraščena. "Ne zadržujte se pod golimi in strmimi stenami, temveč pod bolj zaraščenimi pobočji s položnejšim naklonom, kjer je možnost krušenja skal manjša. Pozorni bodite na kotaljenje manjših kamenčkov, ki nakazuje, da pobočje ni stabilno in da lahko padejo tudi večje skale ali skalni bloki." Previdnost pa velja tudi v poletnem času, zato opozarjajo, da mesta za sončenje in kopanje ne izbirajte le glede na videz plaže, ampak opazujte predvsem stanje klifa nad njo.

Sanacije ne bo

Robert Smrekar, direktor Krajinskega parka Strunjan, je povedal, da sanacijskih del ne bo, ker gre za naravne procese, ki so v naravnem rezervatu in so varovani z uredbo Krajinskega parka Strunjan. "Mi kot upravljavci varovanega območja ne samo da ne želimo, ampak tudi ne smemo kakor koli teh naravnih procesov ovirati," je pojasnil in dodal, da to pomeni, da se klif konstantno kruši, v večji ali manjši meri. "Res pa je, da je v zimskih mesecih to bolj izrazito, ampak kamenje odpada stalno s klifov."

Ker pod klifi ni nobene javne poti, za katero bi morali v strunjanskem krajinskem parku skrbeti, kot pravi Smrekar, je prehajanje v rezervat zunaj označenih poti celo prepovedano, fizično ne morejo preprečevati prehoda ob morju, zato postavljajo table, da je sprehajanje na omenjenem območju na lastno odgovornost.

Smrekar še pojasnjuje, da je krušenje klifa naravni proces, posledic pa nikoli niso in tudi v prihodnje ne bodo odstranjevali. Je pa v tem obdobju, zaradi velikih temperaturnih razlik in večje količine padavin, verjetnost podorov večja kot sicer. "Če je običajno deset, je zdaj 300-krat večja," še pojasnjuje Smrekar in še enkrat opozarja vse obiskovalce, naj se izogibajo nevarnim območjem.