Mediana: 73 odstotkov prebivalk Slovenije meni, da imajo pri karieri manjše možnosti kot moški

Čeprav je tema enakosti spolov pomembna vsak dan, pa je ob mednarodnem dnevu žena, ki ga praznujemo danes, še toliko bolj v ospredju. Napredek pri doseganju enakosti spolov je bil sicer narejen, priznavajo na Inštitutu Mediana, vendar pa je treba na tem področju opraviti še veliko dela. Neenakost med spoloma je namreč še vedno prisotna na številnih družbenih področjih, od razlik v plačilu med spoloma do manjših zaposlitvenih in kariernih priložnosti za ženske.

V raziskavi so pri Mediani preverili trenutno stanje na področju enakosti spolov, pri nasilju in spolnem nadlegovanju. In kaj so ugotovili?

'Do občutnega napredka ni prišlo'

"Pri izenačevanju spolov na delovnih mestih bo treba opraviti še veliko dela," ocenjujejo v inštitutu. Kar 73 odstotkov prebivalk Slovenije namreč meni, da imajo ženske v Sloveniji pri zaposlovanju in karieri manjše možnosti kot moški. Ta delež je višji od evropskega povprečja, ki znaša 66 odstotkov, ter občutno višji od globalnega povprečja, ki se je ustavilo pri 54 odstotkih.

Slovenija se po deležu žensk, ki menijo, da imajo ženske v naši državi več priložnosti kot moški – s tem se strinjata zgolj dva odstotka anketirank –, uvršča med države na samem dnu lestvice. Stanje je sicer še nekoliko slabše na Hrvaškem, kjer kar 81 odstotkov žensk meni, da imajo manj možnosti, le odstotek pa, da imajo več možnosti kot moški kolegi.

V svetovnem povprečju 54 odstotkov žensk meni, da imajo manj možnosti v primerjavi z moškimi, medtem ko je enakega mnenja zgolj 34 odstotkov moških. 45 odstotkov jih meni, da imajo ženske enake priložnosti, kot jih imajo sami (med ženskami: 33 odstotkov). Manjši delež celotne populacije (13 odstotkov celotne populacije, devet odstotkov med ženskami in 17 odstotkov med moškimi) pa, da imajo ženske več kariernih priložnosti.

"V primerjavi z letom 2023 so ti deleži ostali praktično nespremenjeni, kar nakazuje, da do občutnega napredka ni prišlo," opozarjajo pri Mediani.

Najbolj kritični področji na svetu sta Evropa ter Bližnji vzhod s Severno Afriko. V slednji kar 59 odstotkov žensk meni, da imajo na delovnih mestih manj priložnosti kot moški, med evropskimi ženskami pa ta delež znaša 66 odstotkov. Po drugi strani je mnenje, da imajo ženske več priložnosti, najbolj prevladujoče v Afriki, kjer je tega mnenja 28 odstotkov vprašanih, kar je glede na svetovno povprečje za 19 odstotkov višje.

Medtem pa so deleži žensk, ki menijo, da imajo manj priložnosti v službi in karieri, najvišji pretežno v evropskih državah. Med 15 državami na vrhu seznama z najvišjimi deleži strinjanja s to trditvijo je kar 10 evropskih, na prvem mestu pa je Hrvaška. Slovenija zaseda 8., Srbija pa 9. mesto.

Kdo ima višjo, nižjo, enako plačo?

Neenake karierne možnosti pa se odsevajo tudi v zaznavanju plač žensk. Ob vprašanju, ali menijo, da je plača žensk na njihovem delovnem mestu višja, nižja ali enaka plači moških, kar 42 odstotkov vprašanih žensk v Evropi ocenjuje, da je plača nižja, približno tretjina, da je plača enaka, zgolj pet odstotkov pa, da je višja.

Ob tem pa obstaja precejšnja vrzel med vtisi moških in žensk. Na svetovni ravni je pri vprašanju o primerljivosti plač žensk z moškimi 38 odstotkov žensk ocenilo, da ženske zaslužijo manj kot moški. Takšnega mnenja je bilo tudi 29 odstotkov moških.

Vrzel je najvišja v Evropi in Amerikah, kjer kar 42 odstotkov anketiranih žensk meni, da imajo nižje plače. Na drugi strani je tega mnenja "le" četrtina vprašanih žensk na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki.

Tudi v tem primeru se je Slovenija znašla na neljubem seznamu držav, v katerih je zaznavanje plačne neenakosti med ženskami najvišje, in sicer na 11. mestu. V Sloveniji je le odstotek vprašanih žensk odgovoril, da so plače žensk višje, 35 odstotkov jih meni, da so enake, kar 46 odstotkov pa, da so njihove plače nižje v primerjavi z moškimi.

Še slabšo sliko kaže Hrvaška, kjer nobena anketirana ženska ni mnenja, da so plače žensk višje, 31 odstotkov jih meni, da so njihove plače v primerjavi z moškimi enake, kar 51 odstotkov pa, da so nižje. Na Hrvaškem se je sicer od lani bistveno povečal delež žensk, ki menijo, da imajo nižje plače. Odstotek se je namreč s 33 povzpel na 51 odstotkov.

Na svetovni ravni delež žensk, ki so žrtve fizičnega ali psihičnega nasilja, iz leta v leto narašča

Prebivalci sveta so odgovarjali tudi na vprašanje o fizičnem ali psihičnem nasilju, ki so ga doživeli v preteklem letu. Žrtev tovrstnega nasilja je bilo med ženskami kar 20 odstotkov (lani tri odstotke manj). Odstotek pa je občutno višji v starostni skupini deklet med 18. in 24. letom, kjer jih o nasilju poroča kar 27 odstotkov, medtem ko v starostni skupini med 25. in 34. letom ta delež znaša 23 odstotkov.

Med moškimi je bilo žrtev nasilja 16 odstotkov.

Na svetovni ravni delež žensk, ki so žrtve fizičnega ali psihičnega nasilja, narašča iz leta v leto. V letu 2019 je delež znašal 16 odstotkov, lani 17 odstotkov, letos pa že 20 odstotkov.

V Evropi je delež nespremenjen glede na preteklo leto in znaša 16 odstotkov. Najbolj pa se je povišal v Afriki, kjer je z 29 odstotkov poskočil na 49 odstotkov, ter na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki (s 14 odstotkov na 27 odstotkov).

V Sloveniji delež znaša 20 odstotkov, kar je štiri odstotke nad evropskim povprečjem in tri odstotke več kot leto pred tem. Še nekoliko višja deleža žrtev fizičnega ali psihološkega nasilja pa ugotavljajo za Hrvaško (26 odstotkov, enako kot v 2023) ter Srbijo (22 odstotkov, kar je sicer za sedem odstotkov manj kot v 2023).

Med evropskimi državami se je po nasilju nad ženskami najvišje uvrstila Grčija (31 odstotkov, enako kot v 2023), najnižje Švedska (10 odstotkov). Kaj pa gledano svetovno? Po nasilju nad ženskami se najvišje uvršča Nigerija (74 odstotkov), najnižje pa Vietnam in Indonezija (tri odstotke).

Kaj pa spolno nasilje?

Poleg fizičnega in psihičnega nasilja je enako kritičen tudi podatek o spolnem nadlegovanju. Na svetovni ravni je bilo 10 odstotkov žensk v preteklem letu žrtev spolnega nadlegovanja, kar je odstotno točko več kot v 2021. Delež je nekoliko nižji v Evropi (osem odstotkov).

In kako je v Sloveniji? Kot poroča Mediana, so štirje odstotki žensk poročali, da so bile žrtve spolnega nadlegovanja. Enako je bilo v Srbiji, medtem pa delež na Hrvaškem znaša šest odstotkov.

Delež žrtev spolnega nadlegovanja je na svetu najvišji v Nigeriji (47 odstotkov), v Evropi pa na Finskem (14 odstotkov). Najboljši je rezultat v Vietnamu in na palestinskih ozemljih, kjer nobena od anketirank ni poročala o spolnem nadlegovanju.

Kako varno se počutijo ljudje ponoči v svojih soseskah?

V raziskavi pa so preverili še, kako varno se počutijo ljudje ponoči v svojih soseskah. In kaj kažejo rezultati? 48 odstotkov žensk in kar 70 odstotkov moških pravi, da bi se ob nočnem sprehodu po svoji soseski počutili varne.

In če razdelamo, gledano na svetovni ravni je delež žensk, ki bi se počutile varno, v Evropi primerljiv – znaša namreč 47 odstotkov. Celotno povprečje pa je razmeroma nizko predvsem zaradi Amerik (32 odstotkov se ponoči v svojih soseskah počuti varno, 64 odstotkov pa ne).

Svetovno gledano bi se največji delež žensk počutil varno v Vietnamu (91 odstotkov) ter na Filipinih (84 odstotkov), medtem ko je ta delež najnižji v Mehiki (16 odstotkov) in Čilu (13 odstotkov). V Sloveniji znaša 70 odstotkov, na Hrvaškem 61 odstotkov, v Srbiji pa le 37 odstotkov.

"Podatki kažejo skrb vzbujajočo sliko glede naraščajoče neenakosti ter nasilja nad ženskami. Raziskave, ki osvetlijo problem in prikažejo stanje v naši državi ter znotraj regije v primerjavi s stanjem drugod po svetu, so nujne za širšo družbeno razpravo ter oblikovanje ukrepov za izboljšanje trenutnega stanja," ob tem poudarjajo pri Mediani.