Navajanje kakršnikoli številk bi bila špekulacija, je pa dejstvo, da lahko tukaj govorimo o bistveno višjem številu žrtev, kot smo domnevali še v sredo, ko smo govorili o 15.000. V tem primeru gre zagotovo za enega največjih, če ne celo največje povojno grobišče, je na Teznem pri Mariboru povedal vodja preiskave in zgodovinar Mitja Ferenc. Danes preiskovalci nadaljujejo s sondažo, v petek pa se selijo na Pohorje, kjer je bilo prav tako že evidentiranih deset lokacij.
Nadaljujejo, kjer so končali 1999
Prvi dan so preiskali 450 metrov široko območje na pokopališču Dobrava, danes pa še nekaj več kot 200 metrov na osrednjem delu protitankovskega jarka, tam, kjer so leta 1999 prenehali z izkopi.
Tudi pri tokratni preiskavi so se pojavile nove priče, ki preiskovalcem pomagajo pri odkrivanju novih lokacij, je povedal Ferec in pojasnil, da so izvedeli za lokacije bombnih kraterjev, ki so jih zapolnili s trupli in nato zasuli.
Ta grobišča po svojih lastnostih ne odstopajo dosti od podobnih grobišč drugod po Sloveniji, pravi Ferenc. Posmrtne ostanke je mogoče najti nekje na globini metra in pol pod zemljo pa tja do okoli dva metra in pol. O tem, ali so med žrtvami pobojev tukaj tudi ženske in otroci, je dejal, da gre glede na redke najdene predmete v glavnem za vojaške formacije. Ob tem je dodal, da s tokratno sondažo tega niti ne preiskujejo, saj ne gre za prekop kosti, pač pa le za potrjevanje njihovih prisotnosti.
Cesta pomembnejša od žrtev povojnih pobojev?
Ferenc je še povedal, da se je izkopavanje posmrtnih ostankov leta 1999 ustavilo zaradi interesa Darsa, da preko tega ozemlja čim prej spelje traso avtoceste, v tistem času pa po njegovem mnenju niti ni bilo volje, da bi se preiskala celotna širina omenjenega jarka. Zaradi samega nadaljevanja gradnje avtoceste zdaj zapletov ne pričakuje, saj bo ta potekala vzporedno z protitankovskim jarkom, drugače pa bi lahko bilo v primeru kakšnih novih odkritij, je še dodal.
Denarja za preiskavo je zdaj dovolj, drugo vprašanje pa je politična klima v državi, še meni Ferenc. Pri tem je izpostavil predvsem "obljube in besede", "medtem ko so dejanja državnih organov že 16 let precej bolj redka, saj bi vsak dosedanji pravosodni minister lahko naredil nekajkrat več, kot je bilo storjenega".
Doslej je v Sloveniji evidentiranih že okoli 550 tovrstnih lokacij, med katerimi je bil doslej sondiran le manjši del, še manj pa jih je bilo prekopanih. Zato jih čaka še veliko dela, pri čemer pa pogrešajo pomoč države, pravi Ferenc. Dokončanje naloge pa je pomembno zlasti zaradi pietete do žrtev, je opozoril.
Med žrtvami predvsem Hrvati?
Sicer pa ob tokratnih sondažah s slovenskimi sodelujejo tudi hrvaški kolegi, saj naj bi bilo med žrtvami daleč največ Hrvatov. Na Teznem je bil tudi Želimir Kužatko, predsednik odbora za raziskovanje in dokumentiranje bleiburških žrtev v Sloveniji, ki je bil med prvimi na tem območju že v času prvega odkrivanja grobišč pred začetkom gradnje avtoceste. Že takrat so želeli na tem območju kupiti kos zemlje, na katerem bi žrtvam v spomin postavili kapelico, a so jih z gradnjo ceste prehiteli na Darsu, ob čemer so bili šokirani, saj naj bi ta potekala preko množičnega grobišča.
Hrvaški Častni pliberški vod se hoče vključiti v izkopavanja
Združenje Častni pliberški vod od hrvaške vlade zahteva, naj s Slovenijo podpiše dogovor o izkopavanju in obeleževanju hrvaških množičnih grobišč na slovenskem ozemlju. Prav tako naj bi po mnenju združenja obe sosedi našle rešitev za naknadni pokop posmrtnih ostankov, ki se nahajajo v omenjenih grobiščih.
Po mnenju Združenja naj bi že prvi dan sondaže na območju Tezna pokazal, da so bile opravičena predvidevanja, da je na tem kraju največja grobnica hrvaških žrtev pobojev ob koncu druge svetovne vojne. "Verjetno je trditev, da je na območju Tezna največje grobišče Hrvatov pobitih ob koncu druge svetovne vojne, zelo blizu resnice," je dejal vodja preiskave Ferenc.
Ferenc je v četrtek na Teznem pri Mariboru tudi povedal, da bi bilo navajanje kakršnih koli številk ugibanje. Je pa po njegovem mnenju dejstvo, da je na tem območju pokopanih bistveno več žrtev, kot so domnevali, ko so sprva omenjali številko 15.000. V tem primeru bi zagotovo šlo za enega največjih, če ne celo največje povojno grobišče, je še povedal Ferenc. Zgodovinar je tudi napovedal, da s sondažo v četrtek, v petek pa naj bi raziskavo razširili na Pohorje, kjer naj bi bilo prav tako že evidentiranih deset lokacij.
Tajnik Združenja Častni pliberški vod Božo Vukušić je v članku, objavljenim v spletni izdaji hrvaškega časopisa Katolički tjednik izjavil, da so združenje leta 1952 ustanovili tisti, ki so preživeli povojne poboje v širši okolici avstrijskega Pliberka. Naloga združenja je ohranjanje spomina na žrtve pobojev.
Hrvaški sabor je leta 1995 razglasil 15. maj za Dan pliberških žrtev. Na ta dan se Hrvati spominjajo rojakov, ki so bili ob koncu druge svetovne vojne pobiti na območju današnje Slovenije in južne Avstrije.
Britanske vojaške oblasti v južni Avstriji so po 8. maju 1945 po dogovoru z jugoslovansko komunistično oblastjo začele na ozemlje Slovenije vračati zajete begunce, med katerimi so bili pripadniki vojaških formacij, ki so med okupacijo delovale na območju nekdanje kraljevine Jugoslavije.
