Slovenija

Marin Medak februarja spet v boj z nevarnimi valovi, orkanskim vetrom in še močnejšimi halucinacijami

Ljubljana, 19. 01. 2015 12.57 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Blaž Garbajs
Komentarji
16

Pogovarjali smo se z Marinom Medakom, ekstremnim športnikom, ki je leta 2012 vodil odpravo čez Atlantik. Pripravlja se na nov neverjeten podvig. Februarja se bo v družbi Avstralca podal na pot po Sredozemlju, ki bo v marsikaterem pogledu še bolj nevarna.

Marin Medak, ki je leta 2012 vodil četverico, ki je z golimi rokami preveslala Atlantski ocean, se pripravlja na nov ekstremen podvig. V prvih dneh februarja se bo v družbi avstralskega vzdržljivostnega pustolovca Huwa Kingstona podal na približno 2100 kilometrov dolgo pot od tunizijskega Hamameta mimo Malte in vse do turške Alanyje. V primerjavi z Atlantikom gre za krajšo pot, a tam se ni spopadal z izjemno močnimi vetrovi, ki jih je februarja pričakovati v Sredozemlju. Gromozanske težave lahko povzročajo tudi valovi, ki se v teh vodah hitreje lomijo, in nenazadnje ubijajoča tišina. Ko en vesla, namreč drugi počiva. Druge družbe ne bo, pravi 27-letni avanturist.

Medak: Prepričan sem, da bom spet haluciniral

Kot je za 24ur.com pojasnil Medak, nameravata s kolegom južni Mediteran preveslati v dobrem mesecu dni. Čoln, s katerim bosta veslala po zahtevnem južnem Mediteranu, je narejen za veslanje prek oceanov, tako da bosta na vodi popolnoma samozadostna. Pravzaprav je precej podoben tistemu, s kakršnim so potovali čez Atlantik, le nekoliko manjši. Ima dve kabini, a le eno pozicijo za veslanje. "V primeru, da se prevrne, se sam obrne nazaj v pravilen položaj," pojasnjuje. Kot pravi bosta veslala v dvournih izmenah, kar pomeni dve uri veslanja, dve uri počivanja, in tako dalje. Glede na to, da si ne bosta mogla delati družbe, bo občutek osamljenosti še precej večji, kot je bil leta 2012, ko sta veslala po dva veslača naenkrat.

Spomnili smo ga na halucinacije, ki jih je doživljal tedaj. Med veslanjem se je namreč najmanj pol ure spraševal, kako se je na čolnu znašel še peti član, mehanik, ki je popravljal neko napravo. "Hja, prepričan sem, da bom spet haluciniral. Sama bova, še bolj bo dolgčas in verjetno bova še bolj halucinirala," pravi.

Borba z vetrovi, ki dosegajo preko 100 km/h

S kopnega bo odpravi pomagal tudi meteorolog Jure Jerman iz ARSO, ki za južno Sredozemlje v zimskem času pravi, da februarja ni najprijaznejši kraj za veslanje. Povprečne hitrosti vetra so namreč zelo visoke, tudi preko 100 kilometrov na uro. "Prevladujoča smer vetra je sicer zahodna, a se le ta izmenjuje s pogostimi severozahodniki in jugozahodniki. Obdobja z močnejšim vetrom in visokimi valovi so lahko tudi dolgotrajnejša. Menim, da je izziv v vremenskem smislu zahtevnejši, kot je bilo prečkanje Atlantika," pravi Jerman. Medak, pravi, da sta na to pripravljena. "Če bo res prehudo neurje ali premočan veter, bova v morje spustila viharno sidro, ki je podobno padalu, se v vodi razširi in poskrbi, da je barka vedno obrnjena pravokotno na valove. Zaprla se bova v kabino in počakala, da tisto hudo mine," pravi.

Marin Medak
Marin Medak FOTO: osebni arhiv

Medak: Gotovo bova nekaj dni bruhala

"Zagotovo bova imela na začetku morsko bolezen in bova nekaj dni bruhala. Tega sem vajen že z vseh odprav. Potem pa ne pričakujem kakšnih nepredvidljivih težav," napoveduje Medak. Če bo mogoče med prvo etapo od Hamameta do Malte še iskati ustrezno vremensko okno, bo na poti od Malte proti cilju v Turčiji to bistveno težje, je prepričan.

Kljub temu, da bosta veslala sredi ničesar, bosta Medak in Kingston na morski gladini povezana s svetom prek satelitskega telefona. Na čolnu bosta imela tudi sončne celice, s katerima bosta pridobivala elektriko, ki jo bosta potrebovala za razsoljevalnik in delanje pitne vode, za GPS, polnjenje računalnika in luči. Psihični pritisk, kot navajata člana odprave, je pred začetkom kar velik. "Morava imeti popolno zaupanje v barko, znati morava popraviti opremo in še vreme nama bo zagotovo nagajalo. Če bova ob nevarnosti narobe odreagirala, pa lahko ogroziva lastna življenja in tudi življenja tistih, ki bi nama priskočili za pomoč. Tega pa si seveda ne želiva".
Tokrat bo seboj vzel bolj raznoliko hrano

Na naše vprašanje, če bo tokrat seboj vzel kaj takega, kar je na prejšnji odpravi močno pogrešal, je odgovoril, da bo definitivno nekaj več prostora prihranil za bolj raznoliko hrano. "Vzel bom več in predvsem bolj raznoliko hrano. Najpomembnejši nov del opreme pa bo gotovo poseben sedež za veslanje, ki so nam ga pomagali izdelati na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča. Veslaš po 12 ur na dan in ni časa za regeneracijo, rit se pa najbolj obdrgne," pojasnjuje.

O članih odprave:

Marin Medak je podjetnik in najmlajši vodja veslaških odprav čez oceane. Leta 2012 je vodil štiričlansko mednarodno odpravo čez Atlantski ocean, pred tem pa je uspešno opravil vec kajakaških ekspedicij po svetu (preveslan Jadran, obala Južne Koreje, Savudrija-Zakintos…). Marin je prav tako predavatelj na temo motivacije in vodenja skupin ter svoje poglede prikaže skozi konkretne primere iz ekstremnega športa.

Huw Kingston ima za sabo več kajakaških odprav v Avstraliji ter daljših kolesarskih tur – prekolesaril je vse od afriških puščav do Mongolije. Na veslaških pripravah je zadnjih 9 mesecev, ko obenem poteka njegova pustolovska pot okoli Sredozemlja. S kajakom je preveslal pot iz Turčije do Milj, nato prepešačil Via Alpino, šel s kolesom do Gibraltarja, prečil v Afriko s kajakom, pred veslaško odpravo čez južni Mediteran pa je prekolesaril še pot v Tunizijo.

Odpravo bomo spremljali tudi sami, prav tako pa jo bo mogoče spremljati na njegovi spletni strani ter na Facebooku in Twitterju. Pokrovitelj odprave je družba ELES.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (16)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

JanZiska
20. 01. 2015 12.02
-2
Nerazumljivo je zakaj je ta članek objavljen. Sicer je res, da ima vsak pravico početi kot ga je volja, vendarle pa gre za popolnoma nepotrebni in nesmiselni ekshibicionizem oziroma lastno promocijo. 24 ur bi lahko poročali o bolj zanimivih predvsem pa družbeno relevantnih projektih. Pri tem se zdi sporno tudi to, da bosta v primeru nesreče pri tem svojem patetičnem promoviranju ogrožala tudi življenja tistih, ki jih bosta prosila za pomoč
Nadka12
20. 01. 2015 10.04
-2
Ma ELES dnarja za take bedarije
Ciril Vodnik
20. 01. 2015 13.26
-1
korintos23
20. 01. 2015 09.12
-1
Podjetnik in vedno na morju? Dobro mu gre.
batom@pinkponk.com
19. 01. 2015 21.16
+5
Najbolj ga veseli, da bo haluciniral... No ja, obstajajo tudi lažji načini :-)
caspera1
19. 01. 2015 16.03
-9
Takile so mi pa res nezanimivi in nepomembni. Eni redkih.
ZDA
19. 01. 2015 19.38
-2
Hellraiser
19. 01. 2015 15.45
-9
Zakaj se podpira take bedarije? O.o
ZDA
19. 01. 2015 19.38
+1
mate08
19. 01. 2015 15.02
-5
Še je dnar za bedarije.....Si bo sam plačal to avanturo?? Ne, seveda da ne ima državno pomoč preko ELESa.
ZDA
19. 01. 2015 19.38
+5
bb5a
19. 01. 2015 15.02
+16
Kar se mene tiče naj delajo kar hočjo, sam da ne bo treba spet reševanj norcev plačevati iz proračuna...
zaenotnost
19. 01. 2015 17.50
+8
...se strinjam s teboj...meni so všeč...vsak naj počne kar ga veseli...gospodarji samega sebe
ZDA
19. 01. 2015 19.40
+1
Sporo
19. 01. 2015 14.56
+46
Želim jima vso srečo in naklonjenost Pozejdona. Živim na Kreti in vsak dan opazujem južno libijsko morje. Ko tu piha Široko, se tankerji skrivajo na severni strani Krete, ko piha Voras, pa ladije iščejo zavetje na jugu Krete. Valovi pa tako brutalni, da je morje v glavnem bele barve. Če jima to uspe, lahko spremenita osebna imena v Odisej.
ZDA
19. 01. 2015 19.41
+9
mal napiš kaj počneš tam doli v prečudovitem okolju....