Tesna strankarska razmerja ter pat pozicija med levim in desnim blokom

Podatki kažejo, da bi se v državni zbor lahko prebilo osem strank, strankarska razmerja pa bi bila precej spremenjena.

Takšna bi bila razdelitev sedežev, če bi bile volitve danes in če upoštevamo le opredeljene volivce. Največ mandatov bi dobila Janševa SDS, ki bi število poslancev povečala na 29. Golobova Svoboda bi jih imela devet manj, torej 20, in bi skoraj razpolovila trenutno število poslancev.

Socialni demokrati bi dobili osem sedežev, prav toliko kot tudi zavezništvo Levice in Vesne. Po sedem poslancev bi dobili Demokrati Anžeta Logarja in skupna lista Nove Slovenije, SLS in Fokusa. V državni zbor pa bi se lahko prebili tudi dve trenutno neparlamentarni stranki Pirati in Resnica.

Kaj pa, če smo še bolj natančni in upoštevamo le opredeljene volivce, ki pravijo, da se bodo zagotovo oziroma verjetno udeležili volitev? V tem primeru se število parlamentarnih strank zmanjša na sedem, razmerja pa se znova spremenijo. SDS bi pridobila še en mandat in bi jih imela 30. Svoboda bi skočila na 24 poslancev, SD bi ostala pri osmih, prav toliko, kot bi jih dobila tudi NSi. Po sedem poslancev bi dobili tudi Demokrati ter Levica.

Na parlamentarnem robu pa sprememba: štiri poslance bi dobil Prebiličev Prerod. Takšna so torej razmerja, če upoštevamo najbolj zanesljive in opredeljene volivce.

Kaj pa to pomeni za oblikovanje prihodnje koalicije? Očitno tesna strankarska razmerja in pat pozicija med levim in desnim blokom. V uredništvu smo simulirali dve nazorsko sorodni koaliciji.

Seštevek treh desnih strankarskih list (SDS, NSi, Demokrati) je večji kot skupni rezultat štirih levosredinskih opcij (Svoboda, SD, Levica, Prerod). Toda razmerje 45 proti 43 pomeni, da nobeden od blokov trenutno ne bi imel zagotovljene večine 46 glasov. Pri tem izračunu smo torej upoštevali opredeljene in verjetne volivce, dveh manjšinjskih poslancev pa nismo šteli v nobenega od političnih blokov.

Število mandatov bodo 22. marca podeljevali volivci, izide raziskave pojasnjuje šefinja inštituta Mediana Janja Božič Marolt. "Zato je sila nehvaležno napovedovati sestavo parlamenta sedem tednov vnaprej oziroma je kar nemogoče. Lahko pa seveda simuliramo in pripravimo različne scenarije, ki temeljijo na podatkih dobrih 50 dni pred volitvami," razloži.

Pripravili so dva scenarija možne porazdelitve sedežev - med opredeljenimi volivci in tistimi, ki se bodo volitev tudi skoraj zagotovo udeležili. "Pri tem je najbolj pomembno razumevanje, da je dejstvo, da je vzorec anketiranih reprezentativen, vendar z reduciranjem na obe podskupini tako zmanjšan, da bi lahko odgovori ene osebe spremenili tako število strank, kot tudi sedeže," pravi sogovornica.

Ugotovitve pa tokrat naslednje: "Kar velja posebej poudariti, je, da so doslej pretežno odločeni podporniki parlamentarnih strank, v največji meri podporniki SDS. Medtem ko se zlasti podporniki Preroda, stranke Vladimirja Prebiliča in pa podporniki Demokratov Anžeta Logarja na osnovi rezultatov te iste raziskave odločajo šele nekaj dni pred volitvami," pove Božič Maroltova.

Kot poudarja, pa se rezultati javnomnenjskih raziskav ne spreminjajo sami po sebi, spreminjajo se le mnenja občinstev, ki jih raziskujejo.

To je bila torej projekcija za volitve. Kakšna pa je podpora sedanji vladi, strankam in posameznim politikom? Podpora Golobovi vladi je v izdihljajih mandata nekoliko zrasla. Delo ministrske ekipe podpira skoraj 37 odstotkov vprašanih, kar je največ v zadnjih dveh letih. Še vedno pa aktualni oblasti nasprotuje več kot polovica volivcev. Vsak deseti je neopredeljen.

Med strankami je Janševa SDS močno povečala prednost pred Golobovo Svobodo. Razlika med njima se je, v primerjavi z mesecem prej, podvojila. Če bi bile volitve danes, bi SDS volilo skoraj 22 odstotkov anketiranih, največjo vladno stranko pa slabih 15 odstotkov. Tretji ostajajo socialni demokrati, pred koalicijo Levice in Vesne ter Demokrati Anžeta Logarja, oboji imajo enako podporo javnosti.

Malo za njimi je koalicija Nove Slovenije, SLS-a in Fokusa, sledijo Pirati, Resnica, Prerod Vladimirja Prebiliča in Slovenska nacionalna stranka.

Delež neopredeljenih je padel, a ostaja relativno visok. Dobrih 15 odstotkov anketiranih ne ve, katero stranko bi volili, pet odstotkov ne bi volilo nobene, ostali pa niso želeli odgovoriti.

Na lestvici politikov je še vedno prva predsednica republike Nataša Pirc Musar. Drugo najboljšo povprečno oceno so volivci tokrat podelili predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, ki je prehitela predsednika SD Matjaža Hana.

Na petem mestu je najbolje javno ocenjeni politik z desnice, predsednik Demokratov Anže Logar, pred finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem. Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je deveta, premier Robert Golob točno na polovici lestvice, mesto pred predsednikom Nove Slovenije Jernejem Vrtovcem. Predsednik Preroda Vladimir Prebilič je trinajsti, voditelj SDS Janez Janša pa šestnajsti. Pri repu lestvice sta ustanovitelj stranke Mi, socialisti Miha Kordiš in prvi obraz Resnice Zoran Stevanović.