Med primeri kršitev, ki naj bi bile storjene s tiskom in drugimi sredstvi javnega obveščanja, jih je največ v Ljubljani in Kopru, nekatere regije pa so v zadnjih nekaj letih že popolnoma izvzete; tako na primer v letih 1998 in 1999 na mariborsko okrožno sodišče ni bilo vložene kazenske tožbe zaradi kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime, samo v letu 1995 pa je bilo tovrstnih tožb kar 31. V postopku ''tehtanja'' pravic je Slovenija na začetku, vendar je že nekaj primerov, v katerih je Vrhovno sodišče presojalo o tem, ali dati prednost svobodnemu izražanju ali nagniti tehtnico na stran prizadetega.
Medijske hiše opažajo, da imajo tožniki mnogokrat občutek, da so novinarji prekoračili mejo, kaj smejo objaviti in da so posegli v njihove osebnostne pravice, vendar se na sodišču izkaže nasprotno. Največ tožb pa je sicer trenutno vloženih proti Delu in Slovenskim novicam, Večeru in RTVS. Največ tožb zdaj vložijo zasebniki, in sicer odškodninskih, ki so po mnenju medijskih hiš pretirane po zahtevani višini odškodnine. Vrhovno sodišče jih v primeru pravnomočne obtožbe praviloma zniža približno na tretjino prvotno zahtevanega zneska.
