V Sloveniji imamo dolgo tradicijo selitev, ki so povezane z zaposlitvijo. Spomnimo na sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ki veljajo za obdobje najintenzivnejšega priseljevanja v in iz Slovenije.
Ker je bila Slovenija takrat v skupni državi SFRJ, so se priselitve ljudi iz drugih bratskih republik štele za notranje selitve, kar je pomenilo, da so številni priseljenci s teh območij zlahka pridobili državljanstvo Slovenije, pravijo v statističnem uradu in ob tem dodajajo, da je prav zato Slovenija ena izmed držav z največjim deležem državljanov, rojenih v tujini.
Če doma ni posluha in priložnosti
Statistični urad se je letos osredotočil na tiste, ki so rojeni v obdobju 1975–1989, torej tiste, ki so bili 1. januarja 2015 stari od 25 do 39 let. Gre za generacije, ki so najbolj aktivne, na njih stoji blagostanje, razvoj in napredek družbe, so pa tudi najbolj mobilne generacije, ki iščejo priložnosti za življenjsko in karierno pot povsod - tako doma kot v tujini. In če jih doma omejujejo, jim strižejo krila ter jim ne nudijo pravih vzpodbud in podpore, stebri družbe gredo drugam. V Sloveniji v to starostno obdobje spada 452.000 oseb.
In tisto, kar najbolj skrbi, je dejstvo, da odseljevanje narašča, pravijo v statističnem uradu. Čedalje več mladih se namreč odloča za odselitev iz Slovenije. Med v letu 2010 odseljenimi državljani je bilo takih, ki so bili stari od 25 do 29 let, 413, med tistimi, ki so se odselili v letu 2014, pa jih je bilo že trikrat toliko (1.210).
Delež 25–39 let starih oseb med vsemi odseljenimi iz Slovenije pa se je od 2010 do 2014 povečal za 6 odstotnih točk, s 34 odstotkov na 40 odstotkov.
Mednarodna organizacija za migracije je ustvarila zanimiv interaktivni zemljevid migracij.
Ob letošnjem Svetovnem dnevu migrantov je Ministrstvo za notranje zadeve s sredstvi Sklada za migracije, azil in vključevanje financiralo projekt "Vsi smo migranti" - po poteh zgodb in navdiha, katerega namen je osveščanje splošne javnosti o pozitivni povezanosti migracij in družbenega razvoja ter pozitivni vlogi in doprinosu priseljencev k razvoju slovenske družbe. Od 14. do 20. decembra bodo potekali številni dogodki po vsej Sloveniji, ki bodo pospremljeni s fotografsko razstavo portretov navdihujočih migrantskih zgodb.
KAKO JE V SVETU?
Položaj delavcev migrantov v svetu izredno resen
Med okoli 232 milijoni migrantov po svetu je 151 milijonov delavcev migrantov, je razvidno iz poročila Mednarodne organizacije dela (ILO). Med temi je 83,7 milijona moških in 66,6 milijona žensk.
Fenomen delavcev migrantov je poznan po celem svetu, vendar pa jih je skoraj polovica (48,5 odstotka) v Severni Ameriki in Evropi. Največji delež delavcev migrantov je sicer v arabskih državah, kjer predstavljajo 35,6 odstotka vseh delavcev.
Kot je še razvidno iz poročila ILO, večina delavcev migrantov dela v storitvenem sektorju (71,1 odstotka), sledita pa industrija in kmetijstvo. "Ocene v poročilu kažejo, da se velika večina migrantov za selitev odloči zaradi iskanja boljših priložnosti za zaposlitev," je dejala vodja oddelka za delo in enakopravnost pri ILO Manuela Tomei.
Posebej so se v poročilu osredotočili na delavce v gospodinjstvu, saj je ta eden najmanj reguliranih sektorjev v gospodarstvu. Med ocenjenimi 67,1 milijona delavcev v gospodinjstvu jih je 11,5 milijona oziroma 17,2 odstotka migrantov. Ogromna je razlika v zastopanosti spolov - delavk je v gospodinjstvu skoraj tri četrtine oziroma 8,5 milijona.
Dvojna merila za ljudi: Mi in Oni
Ne le Evropa, cel svet se sooča z ljudmi, ki zaradi različnih razlogov želijo zapustiti svoje domove. In nimajo vsi tega privilegija, da to storijo na varen in dostojen način. Zato so se v Mednarodni organizaciji za migracije letos odločili, da 18. december posvetijo vsem tistim, ki so na svoji poti v boljšo in varnejšo prihodnost umrli. Za njih bomo danes prižgali sveče in se jim poklonili.
Global #IamaMigrant candlelight vigil remembers lost migrant lives - @IOM_news https://t.co/SiDIfxddRW #MigrantsDay pic.twitter.com/C7oo4oNG9G
— United Nations (@UN) December 18, 2015
Razlike v načinu migracij
V spodnji fotogaleriji si poglejte, kako in zakaj bežijo Kubanci.
Ekonomski migranti ali begunci, ki bežijo pred uničujočimi podnebnimi spremembami?
Tudi podnebne spremembe, za katere smo s svojim načinom življenja odgovorni vsi prebivalci Zemlje, radikalno posegajo v življenja nekaterih ljudi. Ko več nimajo vode in hrane, ko na območju več ni moč živeti, potem ti ljudje enostavno morajo poiskati drugi dom. Več v videu:
In 2 minutes, see the effects of climate change on one family over three generations.
Posted by UNICEF on Thursday, 10 December 2015
Vse več poročil o zlorabah v Evropi
Letos se je pokazalo, da tudi evropska družba ni tako strpna, kot se rada pohvali. Vse več je očitkov in poročil o zlorabah in kršitvah človekovih pravic migrantov in beguncev v Evropi, tako da se je generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland odločil imenovati posebnega predstavnika za migracije in begunce. "V članicah Sveta Evrope imajo migranti in begunci enake temeljne pravice kot vsi ostali. Imamo dolžnost, da zaščitimo njihove pravice," je poudaril Jagland.
Migration is not a crime. #IAmAMigrant #MigrantsDay pic.twitter.com/8RhCquGuWb
— UNICEF Malaysia (@myUNICEF) December 17, 2015
Migranti so tarča tudi kriminalcev. Tako ima italijanska policija te dni polne roke dela, saj skušajo poloviti kriminalce, ki migrantke silijo v prostitucijo in suženjsko delo.
UNHCR opozarja, da gre pri pojavu prisilne prostitucije med migrantkami v Italiji, še posebej na jugu države, za kronično težavo. Gre za mlade ženske, na katere "prežijo" kriminalci in jih silijo v prodajo uslug. Tako UNHCR in lokalni policisti pravijo, da bo pojav težko izkoreniniti, saj je večina žensk ustrahovanih in jih rekrutirajo tudi že v matičnih državah.
Pred meseci je ena izmed žensk spregovorila in preiskovalcem razkrila enega izmed načinov, kako kriminalci silijo migrantke v prostitucijo. Preiskava je pokazala, da so njene navedbe resnične. Veliko migrantk je že pred njihovim prihodom v Italijo, že prodanih kriminalcem.
Predstavnica UNHCR Carlotta Sami je dejala, da se žrtve bojijo upreti. Veliko jih sploh še ni polnoletnih.
Težav je še ogromno
Za zaključek je treba še enkrat poudariti, da je velika razlika, katera je matična država osebe, ki migrira. Od tega je odvisno, kako bo migrant potoval: zakonito z letalom in drugimi potniškimi prevozi ali pa ilegalno, pri tem pa jim nihče ne poda zagotovila, da bodo živi prišli do cilja. Prav tako so na cilju popolnoma drugače obravnavani.
Čeprav lahko tudi državljani EU in drugih zahodnih držav postanejo žrtve prisilnega dela ali prostitucije, pa je verjetnost, da bodo to postali migranti iz revnih držav, neprimerljivo višja.
Kako to preprečiti? Politiki in pristojne organizacije iščejo primerne rešitve.
Dokler jih ne najdejo, pa ...
#Tomorrow is International Migrants Day! Keep it tuned for a new IOM X video production & giveaways #IAmAMigrant! pic.twitter.com/21bXGrswGf
— IOM X (@IOMXorg) December 17, 2015