Romi so v minulem tednu pripravili vrsto prireditev, osrednja je bila v soboto v Puconcih. Danes je predstavnike slovenske zveze Romov sprejel tudi predsednik republike Janez Drnovšek.
Predsednik republike Janez Drnovšek je na pogovoru s predstavniki romskih društev, združenih v Zvezo Romov Slovenije, izrazil zadovoljstvo nad organiziranostjo romskih skupnosti v društva, saj so s tem postali resen sogovornik občinam in državi pri reševanju obstoječih problemov. Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc, ki je predsednika republike seznanil s položajem Romov, z njihovimi problemi ter prizadevanji za njihovo reševanje, je ob tem dejal, da se položaj Romov v Sloveniji izboljšuje, predvsem glede strpnosti. Poudaril je, da v državah članicah EU živi 15 milijonov Romov in da je Slovenija lahko zgled marsikateri državi pri urejanju problematike romskih skupnosti. Pogovora se je udeležil tudi direktor vladnega urada za narodnosti Janez Obreza, so sporočili iz urada predsednika republike.
Horvat je še izrazil prepričanje, da se bo pozitiven trend v smeri reševanja še obstoječih težav nadaljeval tudi v prihodnje, predvsem kar zadeva reševanje težav pri urejanju bivalnih razmer v romskih naseljih. Predsednik Drnovšek pa je izrazil zadovoljstvo, da se strpnost do romske skupnosti še naprej povečuje in da ima tudi Evropska unija aktiven odnos za reševanje odprtih vprašanj v zvezi z odpravljanjem nestrpnosti do Romov.
Horvat se je predsedniku Drnovšku zahvalil za sprejem ob njihovem pazniku, svetovnem dnevu Romov, in mu ob tem poklonil knjige z romsko problematiko ter zgoščenko Esme Redžepove.
Drevi bo Esmo Redžepovo iz Makedonije, imenovano tudi kraljica romske glasbe, gostil Cankarjev dom. Jutri se bodo Romi srečali z ministrom za šolstvo Slavkom Gabrom in govorili o uresničevanju določb zakonov, ki zadevajo Rome, v drugi polovici maja pa naj bi se srečali s predsednikom vlade Antonom Ropom. Sicer pa bodo že 18. aprila v Novem mestu pripravili posvet, na katerem bodo govorili o reševanju romske problematike v tej občini.
Ukinitev urada za narodnosti?
Vendar so Romi zaskrbljeni zaradi predloga o ukinitvi urada za narodnosti, ki je njihov edini uradni sogovornik. Čeprav naj bi bile naloge urada le prerazporejene k drugim pristojnim organom, so Romi, tako kot madžarska in italijanska manjšina, odločno proti njegovi ukinitvi. Urad je namreč po mnenju Jožeka Horvata prva stopnica do določenih organov in je storil marsikaj pozitivnega za Rome.
Poleg številnih težav, s katerimi se soočajo Romi v občinah, kjer živijo, si v Zvezi Romov Slovenije prizadevajo za dokončno ureditev statusa Romov na nacionalni ravni. Po mnenju predsednika zveze Romov je "prišel čas" za dokončno ureditev položaja Romov v Sloveniji. V tej krovni organizaciji Romov v naši državi, ki združuje 22 romskih društev, organiziranih v 17 slovenskih občinah, se zavzemajo za to, da bi romski etnični skupnosti v Sloveniji dodelili status "romske manjšine" ter s tem primeren status in posebne pravice, ki ji pripadajo. Prizadevali si bodo za to, da bi Romom v Sloveniji dali podoben status, kot ga imajo pripadniki italijanske in madžarske narodnosti in na tej podlagi tudi pravico do posebnega, romskega poslanca v državnem zboru. Položaj in pravice (ter tudi obveznosti) romske skupnosti v Sloveniji bi po mnenju Horvata - Muca morali urediti v posebnem, krovnem zakonu.
Romski svetniki, prelomnica v življenju Romov
Kot veliko prelomnico v življenju Romov v Sloveniji je Jožek Horvat - Muc izpostavil zlasti izvolitev romskih svetnikov v 15 občinah na lanskih lokalnih volitvah; svojega predstavnika v občinskem svetu so v nedeljo izvolili Romi v Krškem, volitve romskega svetnika pa bodo v skladu z odločbo ustavnega sodišča še v treh občinah (Beltincih, Šentjerneju in Semiču), v občini Grosuplje pa še niso storili ničesar v smeri uresničevanja zakona glede izvolitve člana občinskega sveta, pripadnika romske skupnosti, ter še naprej nadaljujejo z nespoštovanjem zavezujoče odločbe ustavnega sodišča.
Kdo so Romi?
Beseda Rom v slovenskem jeziku pomeni človek, beseda Roma pa ljudje, ljudstvo. V primerjavi z narodnimi manjšinami Romi nimajo svoje matične države, temveč so potomci nomadskega ljudstva, ki je iz Indije prodrlo v Evropo že pred 14. stoletjem. Romi so razseljeni praktično po vseh evropskih državah, zato so v pravem pomenu "evropska manjšina". Po nekaterih ocenah naj bi v Evropi živelo 15 milijonov Romov, največ v Romuniji in na Madžarskem. Zaradi depriviligiranega položaja in odrinjenosti na družbeni rob potekajo v zadnjem desetletju številna prizadevanja za vključevanje Romov v življenje večine evropskih narodov in držav. V zadnjem desetletju romskemu vprašanju namenja veliko pozornost tudi Svet Evrope.
