1. oktober je mednarodni dan starejših. Na začetku 20. stoletja je bilo v Evropi pet odstotkov prebivalstva starejšega od 65 let, leta 1990 pa že 13 odstotkov. Leta 2005 naj bi starejši ljudje predstavljali 15 odstotkov vse populacije v razvitem svetu, leta 2025 pa že več kot četrtino.
Danes so v Cankarjevem domu v Ljubljani odprli Festival za tretje življenjsko obdobje. Gre za dvodnevno izobraževalno-sejemsko prireditev, ki bo predstavila možnosti kakovostnejšega in aktivnejšega življenja ljudi v tretjem življenjskem obdobju ter tistih, ki v to obdobje šele prihajajo. V okviru festivala, ki ga organizirajo ZDUS, Infos in Cankarjev dom, pokrovitelj pa je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, se bo zvrstilo šest okroglih miz in šest predavanj. Na okroglih mizah bodo razpravljali o različnih področjih, kot so zdravstvo, sociala, zavarovanje, rekreacija, izobraževanje in računalniško opismenjevanje.
Število starejših ljudi v razvitem svetu se hitro povečuje, saj podaljšanje življenjske dobe ob hkratnem upadanju števila rojstev vodi k staranju družbe. V Sloveniji se je izrazit proces staranja prebivalstva začel po letu 1980, k temu je pripomogla medicina, pa tudi skrb ljudi za bolj zdravo življenje. Tako je bilo konec leta l996 v Sloveniji 255.408 starejših od 65 let, kar je slabih 13 odstotkov, leta 2000 pa se je ta odstotek dvignil že na 14 odstotkov (274.161 starejših.) To pomeni, da je vsak šesti prebivalec Slovenije že star 65 let, vsak dvainštirideseti pa je najmanj osemdesetletnik.
V Sloveniji je skupno število mest v splošnih in posebnih socialnih zavodih pred pripravo programa konec leta 1996 znašalo okrog 13.300 mest, od tega je bilo nekaj manj kot 11.000 mest namenjeno za institucionalno varstvo starejših oseb, ostala pa za institucionalno varstvo posebnih skupin odraslih prebivalcev. Glede na število prebivalcev v Sloveniji bi navedene zmogljivosti za starejše zadoščale za 4,2 odstotka prebivalcev starih 65 let in več. Dejanska starostna sestava tistih, ki so v začetku leta 1996 živeli v domovih, pa kaže, da je bilo v institucionalno obliko varstva zajetih le 3,8 odstotka prebivalcev te skupine.
Danes tudi v Sloveniji prevladuje spoznanje, da je treba starega človeka čim dalj zadržati v njegovem bivalnem okolju in v ta namen organizirati različne oblike pomoči v domačem okolju. Čeprav so prve oblike pomoči starejšim ljudem na domu že obstojale v osemdesetih letih - bodisi kot dejavnost domov za starejše, centrov za socialno delo ali službe v zdravstvenih domovih, se ta dejavnost ni razvijala organizirano in ni bila vgrajena v celovit sistem pomoči starejšim osebam.
Slovenska vlada je na podlagi teh izhodišč že sprejela program varstva starejših do leta 2005, postopoma pa ga uvaja ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
