'Meduze niso žoge, zato se z njimi ne igramo ali obmetavamo'

Tako kot so meduze v minulih dneh preplavile Tržaški zaliv, so fotografije in posnetki teh elegantnih morskih bitij preplavile tudi splet. Kot pojasnjuje višja strokovno-raziskovalna sodelavka na Nacionalnem inštitutu za biologijo Andreja Ramšak, gre za domorodno vrsto velikih klobučnjakov z znanstvenim imenom Rhizostoma pulmo, ki je pogosto opažena in prisotna v celotnem Tržaškem zalivu.

Tudi njihova velika namnožitev je običajen pojav, del njihovega življenjskega cikla in predstavlja spolno generacijo. "Meduze, ki jih sedaj vidimo, so nastale iz majhnih polipov v procesu strobilacije. Iz male meduzice so zrastle do sedanje velikosti in so namenjene spolnemu razmnoževanju, da se poveča genetska raznolikost v populaciji," je povedala Ramškova.

Takšna namnožitev se je v preteklih letih pojavila že večkrat, zaenkrat pa znanstveniki po njenih besedah ne morejo napovedati, v katerem letu se bo to zgodilo oz. kdaj se bodo tako namnožile ob obali. Se pa sogovornica strinja, da se v zadnjih desetletjih te meduze, ki so sicer sestavni del ekosistema, pojavljajo pogosteje kot pred letom 2000.

Da jih opazimo z obale ali na površini, je odvisno od več dejavnikov, težavo pa predstavljajo predvsem ob tovrstnih obilnih namnožitvah, saj onemogočijo ribolov: "Najti moramo način, da sobivamo z njimi, ker so del ekosistema." Burja jih lahko sicer po njenih besedah odnese z odrivanjem vode stran od obale, kar daje vtis, da jih ni, čeprav so še vedno prisotne dlje od obale.

Ker veliki klobučnjaki sodijo v skupino ožigalkarjev, katerih značilnosti so, da imajo celice s strupi (sestava strupov je sicer nekoliko različna med različnimi vrstami), tudi te meduze ožgejo: "Ožig velikega klobučarja je blag in ga na dlaneh, kjer je koža debelejša, ne čutimo, če pa se dotaknemo oči ali ust, bo vseeno zapeklo."

Strokovnjakinja ob tem izpostavlja, da meduze "niso žoge, zato se z njimi ne igramo ali obmetavamo". Če pa se jih oseba dotakne, svetuje, naj si dobro spere roke oz. ožgano mesto.

V Sloveniji so ob tem prisotne tudi druge vrste meduz, poleg velikih klobučnjakov še uhati klobučnjaki, morska cvetača, morsko kolesce, kompasni klobučnjaki in mesečinka, ki se pri nas ne pojavi vsako leto, vendar pa ob dotiku najbolj ožge.

"Nekatere vrste meduz so pogoste v akvarijih in so na ogled, ker so tudi zelo privlačne. Ponekod, kjer se stalno pojavljajo, so lahko del turistične ponudbe in način, da se ljudje spoznajo z njimi in z morjem," glede njihovega vpliva na turizem še pove Ramškova.

Kjer se pojavljajo nevarne vrste, pa so običajno postavljene opozorilne table, da se obiskovalci izognejo kopanju oz. da so v vodi previdnejši. Te nevarnosti po njenih besedah pri nas ni, vseeno pa obalnim občinam predlaga postavitev informativnih tabel za obiskovalce.

Vse ob tem opozarja na spoštljiv odnos do morja in njegovih prebivalcev, kopalcem pa ob opažanju meduz v vodi svetuje, naj se jim izognejo.