Srečanje z medvedjo družino: medved v človeku ne vidi plena, pač pa grožnjo

Nekaj navodil, kako ravnati, če v naravi srečamo medveda, so pripravili na Planinski zvezi Slovenije s pomočjo nasvetov Zavoda za gozdove in kmetijskega ministrstva. Kot navajajo, "medved v človeku ne vidi plena za prehrano, zato človeka nikoli namenoma ne zalezuje in lovi. O ravnanju pri srečanju s človekom tako ne odloča njegova lakota, ampak predvsem občutek ogroženosti in presoja, kako se tej grožnji umakniti".

Eni sanjajo o srečanju, drugi kosmatinca srečajo večkrat na teden

Prebivalcem dinarskega gorstva in Krasa je medved 'bližnji' sosed in včasih je sobivanje z njim lahko tudi zahtevno. Medved namreč povzroča tudi gospodarsko škodo, ko uničuje panje ali krmišča, včasih pa koga tudi prestraši ali navduši, če mu prekriža pot. Mnogi namreč sanjajo o takšnem srečanju, kot ga je doživel naš bralec Jakob. Na območju Loža je na poti iz svoje vasi v dolino naletel na mamo medvedko z dvema mladičema. Pa ne v gozdu, pač pa kar na cesti. 

Medvedja družinica je veselo nadaljevala pot v dolino in se kljub avtomobilu, ki je počasi vozil za njimi, ni umaknila v gozd, pa čeprav je imela nič koliko priložnosti. Kot nam je pojasnil avtor posnetka, je to edina cestna povezava med njegovo vasjo in dolino. "Vas, kjer živim, je kilometer višje od lokacije snemanja. Na tem območju je izjemno velika gostota medvedov, tako da ta medvedja družina na tem odseku ni edina in srečanja z različnimi medvedi se dogajajo večkrat tedensko." 

Kot dodaja, je zaradi mirne reakcije medvedke imel čas, da je vzel telefon ter dogajanje posnel z dovolj velike razdalje. "Večkrat sem se ustavil in čakal, da se medvedka umakne, ker je imela možnost umika na vse strani, vendar je svojo pot nadaljevala po cesti," pojasnjuje. Mnogo komentatorjev pod njegovo objavo posnetka na Facebooku ga je namreč napadlo, da je preganjal medvedjo družino in vse to ves čas snemal. Očitno se je medvedka odločila, da bodo v dolini hitreje, če gredo po cesti. Avtor še dodaja: "Po tej cesti so otroci vso osnovno šolo hodili k pouku, ob lepem vremenu so del poti včasih prehodili tudi peš. Tako da to ni 'safari', kot mislijo nekateri, ampak tu mi živimo in sobivamo z medvedi."

Kljub temu da je medved zver in da se nam praviloma ogne v velikem loku, pa se lahko z njim tudi srečamo. Kako torej ravnati, da ga ne bomo srečali, oziroma kako ravnati, če ga? "Medved izredno dobro sliši in še bolje voha, zato pa precej slabše vidi. Zato je medveda zelo težko presenetiti in se mu neopazno približati. Se pa srečanja še vedno dogajajo, sicer dokaj redko in zgolj v določenih primerih – če se medvedu približamo tiho in iz smeri proti vetru (ko nas medved ne more slišati ali zavohati), če ga presenetimo med zatopljenim razkopavanjem štorov, obračanjem kamenja in drugim iskanjem hrane ali če medvedko z mladiči presenetimo med skrbjo za mladiče (če je nekoliko manj pozorna kot običajno),” pojasnjujejo na planinski zvezi.  

Napade le, če se počuti ogroženega

Najbolj napeto je, če srečamo medvedko z mladiči. Takrat lahko postane izid srečanja v znatni meri odvisen od ravnanja človeka. Strokovnjaki opozarjajo, da medved napade samo, če se počuti skrajno ogroženega. Medvedka pa lahko napade tudi takrat, ko domneva, da človek ogroža njene mladiče. Če torej srečate medveda, je pomembno, da se izogibate vsemu, kar bi medvedu dajalo vtis, da ste napadalec. 

Čeprav bi jo najraje ucvrli, je bolje, da ne delate hitrih in sunkovitih kretenj in gibov. Najbolje je mirno obstati ter se začeti počasi in brez hitrih in nenadnih gibov mirno umikati. Kadar je razdalja med vami in medvedom kritična, torej ko se medved počuti ogroženega, bo verjetno izvedel poseben zastraševalni nastop oziroma navidezni napad. Njegov namen je resničnega ali domnevnega napadalca tako prestrašiti, da se raje umakne. "Postavljanje medveda na zadnje noge še zdaleč ne pomeni, da bo napadel! Medved slabo vidi, zato se, ko sliši in vonja kaj nenavadnega, postavi na zadnje noge, da bi si ogledal situacijo in ugotovil, za kaj gre," opozarjajo na PZS in dodajajo, da se na zadnje noge vzpenja tudi med navideznim napadom, da bi naredil večji vtis na sovražnika. "Grozečo pokončno držo podkrepi z grozečim renčanjem in rjovenjem. Kljub grozečemu obnašanju pa medved iz navideznega ne bo prešel v pravi napad, če ga k temu dodatno ne izzove ravnanje, ki ga dojame kot napadalno."

Kako preprečiti srečanje z medvedom?

Ob sprehodih po gozdu naj bo pes na povodcu. Na območjih s stalno prisotnostjo medveda se med majem in junijem sprehodom s psi odpovejte. Med hojo po slabše preglednem gozdu bodite glasnejši (glasna hoja, žvižganje, normalen pogovor, brcanje kamenja, udarjanje s palico po deblu dreves). S tem medveda na nas že takoj opozorimo. Ne zadržujte se v bližini kadavrov, neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov ter krmišč. Ne hodite po medvedovih sledeh. Poskrbite, da v okolici domovanja ni dostopnih virov hrane (biološki odpadki, smeti, nezavarovani čebelnjaki, komposti), saj navajajo medveda na prisotnost človeka in so eden ključnih vzrokov za težave z medvedom v naseljih. Ne približujte se mladičem, četudi so videti zapuščeni. Če jih opazite, se čim prej umaknite. Ne hodite v bližino medvedjih brlogov.

Kaj storiti, če srečate medveda?

Včasih pa se zgodi, da kljub vsej preventivi pride do srečanja. Takrat poskušajte upoštevati naslednja pravila:

– Če medveda opazite od daleč, se mirno, počasi in brez sunkovitih gibov umaknite v smeri prihoda. Če medved prihaja v našo smer in vas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorite nase – v večini primerov se bo umaknil. Nikoli ne tecite, saj s tem povečate možnost napada!

– Ko medveda ali medvedko z mladiči srečate v neposredni bližini, ostanite čim bolj mirni. Ne delajte hitrih in nenadnih gibov in ne kričite. Obstanite in se počasi zadenjsko umaknite.

– Če se medved zapodi proti vam, obstanite – skoraj vedno se bo medved ustavil. Gre za lažni napad.

"Vsega tega ne omenjamo zato, da bi širili med ljudmi strah pred medvedom, ampak zato, da bi jih opozorili, naj bodo na območjih, kjer lahko naletijo na medveda, previdni. Če pa do srečanja z medvedom že pride, naj bo povedano samo dodaten razlog za ustrezno mirno in premišljeno ravnanje," ob tem dodajajo na planinski zvezi.

Območja, kjer so medvedje pogosti

Slovenija leži na severozahodnem robu strnjenega območja dinarske populacije medveda, torej tu živi najzahodnejši del populacije rjavega medveda v srednji Evropi. V Sloveniji najdemo največji del stalno poseljene populacije rjavega medveda v strnjenih bukovo-jelovih gozdovih visokega krasa, kjer prevladuje razgiban in nepregleden teren. To območje lahko razdelimo na tri večje dele. Prvi del je zahodni visoki kras, ki se razteza severno od avtoceste Ljubljana–Postojna–Razdrto. Kljub temu da je gozdni habitat zelo kvaliteten, še posebej na planotah Hrušice in Nanosa, je gostota medvedov majhna. Drugo območje je Notranjska, ki zajema zahodna pobočja Javornikov, Snežnik in Iško. Za ohranjanje velikih zveri je ta regija še posebej pomembna, saj se na jugu nadaljuje v Gorski kotar. Na tem območju kmetijskih pritiskov praktično ni. Tretje območje pa je kočevsko-belokranjska regija, ki je največji del osrednjega območja medveda na Slovenskem. Območje se razteza od Iške do Bele krajine. Z vidika ekologije ima največjo nosilno kapaciteto, a je tu medved vseeno bolj ogrožen kot na drugih dveh delih, in sicer zaradi povečevanja kmetijskih pritiskov (paša drobnice in ostale kmetijsko-gozdarske dejavnosti).

"Večkrat pa lahko najdemo medvedove sledi tudi zunaj omenjenih območij. Medvedje namreč že od nekdaj potujejo po prastarih stalnih stečinah v različne smeri. Medved ni teritorialen – življenjski prostor samice je velik do 100 km2, teritorij samcev pa je lahko tudi do nekajkrat večji. Zaradi vse hitrejšega širjenja slovenskega podeželja so v zadnjem desetletju postale izrazitejše tudi migracije medveda proti Alpam. Preko Hrušice, Nanosa in Trnovskega gozda lahko medved dokaj enostavno pride v dolino Soče ter v zgornje Posočje. Po istih prehodih lahko odhajajo tudi v smeri idrijskih, cerkljanskih in škofjeloških gora, ki jim nudijo udoben prehod proti Jelovici, Pokljuki, Zgornji Savski dolini ter Avstriji," še dodajajo na PZS.