Kot je ob selitvi Mici povedala Magdalena Scherk-Trettin iz organizacije Four Paws (Štiri tačke), so zelo hvaležni lastniku medvedke za odločitev, da jim jo preda. Namestili jo bodo v zavetišče, kjer ji bodo nudili najboljšo možno oskrbo.
Selitev je za medvedko, ki je 24 let živeli v ogradi v Završnici, stresna preizkušnja in poteka po posebnem protokolu. Veterinar je medvedko v njeni ogradi najprej uspaval in jo pregledal, nato so jo prenesli v zaboj in v prilagojen kombi, kjer se je zbudila, saj so jo morali na osemurno pot na sever Avstrije, kamor bo prispela šele zvečer, odpeljati budno.
V zavetišču Arbesbach jo bodo za prvih nekaj tednov namestili v manjšo ogrado, v kateri bo imela svoj brlog in vrsto obogatitev. Ker ni vajena družbe drugih medvedov, jo bodo novemu okolju prilagajali počasi in ko bo pripravljena, bo imela dostop do velike zunanje ograde z drevesi in grmičevjem, kamor se bo lahko skrila, ko ne bo želela videti ljudi. Imela bo tudi svoj ribnik, ustrezno prehrano in veterinarsko oskrbo, če jo bo potrebovala, je pojasnila Scherk-Trettin.
Težko slovo
Za Micijinega lastnika Vilka Žurgo je bilo slovo od medvedke, za katero je začel skrbeti, ko je imela zgolj tri mesece, težka. Izpostavil je, da so za Mici imeli tako veliko ogrado, da bi bila glede na predpise dovolj velika za dva medveda.
Kot je pojasnil, je na njeno selitev pristal, ker po dolgih letih ne bo več najemnik gostilne Lovski dom v Završnici. Poleg tega se je, kot je dejal, z organizacijami, inšpekcijami in ministrstvi dolgo boril, da je Mici lahko ostala. Po spremembi zakona pa bi njegovo lastništvo postalo nezakonito. "Glede na vse to sem se odločil, da jo predam, dokler obstajajo interesenti zanjo," je dejal.

Pri pogovorih z Žurgo in pri selitvi medvedke je sodeloval tudi državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami v kabinetu predsednika vlade Jure Leben. Kot je dejal, je bilo za Mici v Završnici sicer dobro poskrbljeno, ampak dolgoročno bo zanjo bolje, da bo imela veliko prostora in oskrbo, kakršno ji lahko nudijo le v zavetišču.
Leben je Micijinega lastnika prepričal tudi s posnetki medveda Felixa, ki so ga iz ograde pri eni od restavracij v Kočevju v Arbesbach preselili maja. "Zelo pomembno je, da tisti, ki pišemo okoljsko politiko, vidimo stvari v praksi in se potem lažje pogovarjamo tudi z lastniki," je dejal Leben.
Bo na selitev pristal tudi lastnik še zadnjega rjavega medveda v zasebni lasti?
Upa, da bo s posnetki zadovoljnih medvedov v zavetišču v selitev prepričal tudi lastnika še zadnjega rjavega medveda v zasebni lasti v Sloveniji, medveda Tima, ki biva v Zoo parku Rožman pri Horjulu. Kot je poudaril Leben, velike zveri ne spadajo v male ograde in vlada zagovarja prostoživeče živali, zato so šli tudi v spremembo zakonodaje, po katerem bo takšne zveri v pol leta treba dati v zavetišče.
Po zakonu bodo imele oblasti tudi pravno podlago, da bodo lahko zasegle medveda Tima. Vendar Scherk-Trettin še vedno upa, da jim ga bo lastnik čim prej prostovoljno predal in bi ga lahko do pomladi prepeljali v zavetišče. Vesela je, da se zasebno lastništvo rjavih medvedov v Sloveniji končuje, za kar si je njihova organizacija prizadevala od leta 2022.
Organizacija Four Paws je sicer aktivna že 25 let in v tem času so, kot je izpostavila Scherk-Trettin, uspeli končati nekaj krutih praks z medvedi po Evropi. Navedla je rešitev plešočih medvedov v Bolgariji in Srbiji ter konec zasebnega lastništva Končali medvedov na Poljskem in Kosovu.
"Vsaki državi se približujemo postopoma, korak za korakom. Veliko smo že naredili, nekatere stvari pa nas še čakajo," je dejala. Pri tem je izpostavila medvede v ogradah ob nekaterih čeških gradovih.























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.