Meja le predvolilna tema?

Predsednik vlade Janez Janša je glede zadnjih napetosti v odnosih med Slovenijo in Hrvaško izjavil, da Slovenija ne bo pristala na nobeno enostransko potezo. "Nobena enostranska poteza, ki kakor koli spreminja stanje na dan 25. junija 1991, ne bo uveljavljena ali priznana," je povedal Janša. Slovenski premier je ocenil, da gre predvsem za poteze, ki jih je sprejela hrvaška stran, ki pa v končnem dogovoru med državama, ne glede na to, ali bo dosežen dvostransko ali z mednarodnim sodelovanjem, ne bodo veljale. "To je popolnoma jasno," je poudaril.

Janša je zadnje napetosti med državama pripisal predvolilnemu obdobju v sosednji državi. "Odnosi s Slovenijo so bili vedno predvolilna tema na Hrvaškem," je dejal. Zato lahko po besedah Janše v naslednjih mesecih pričakujemo še več zapletov.

Slovenija pa letos ni v predvolilnem ozračju, zato po oceni Janše ni nobene potrebe, da bi tudi na slovenski strani ravnali enako, prav tako ni nobenega "razloga za nervozo". Slovenija po Janševih besedah v konkretnih primerih sprejema ustrezne ukrepe, tudi pri prodaji slovenskih zemljišč v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter "nasilnem spreminjanju katastra" na levem bregu Dragonje.

Pavlihova resolucija?

Vlada naj še februarja imenuje posebno strateško skupino oziroma svet, ki naj pripravi predlog Resolucije o zunanji politiki Slovenije glede določitve meje s Hrvaško, pa je v pisni poslanski pobudi, ki jo je naslovil na vlado, zapisal Marko Pavliha (LDS). V resolucijo bi med drugim vključili slovenska stališča iz Memoranduma o Piranskem zalivu, slovensko Belo knjigo o meji in osnutek resolucije o meji, ki jo je januarja pripravil Mitja Deisinger.

Resolucija bi morala vsebovati pravice Slovenije, od katerih ne bi odstopali in ne bi bile predmet arbitraže ali sodne obravnave, piše poslanec LDS. Tako bi predvidevala celovitost Piranskega zaliva, izhod na odprto morje, tri zaselke južno od Dragonje, parcele pod Snežnikom, celotno območje Sekuliči v Beli krajini in ves levi breg Mure z mejo na sredini reke. Prav tako bi moralo biti pojasnjeno stališče glede epikontinentalnega pasu in ribolovno-ekološke cone. Resolucija bi morala prav tako vsebovati analizo predloga stališč in ukrepov, ki so jih junija 1994 pripravili Dimitrij Rupel, Zoran Thaler, Borut Pahor, Zmago Jelinčič, Mitja Deisinger in Vlado Habjan, ter argumentirane in mednarodnopravno podprte odgovore na hrvaško Modro knjigo.

Mediacija, konciliacija ali arbitraža?

V resoluciji bi moral biti tudi predlog za rešitev spora. Pavliha predlaga mediacijo, konciliacijo s pomočjo Evropske unije, Meddržavnega sodišča v Haagu ali Mednarodnega tribunal za pravo morja v Hamburgu oziroma arbitražo.

Slovenija bi morala razsojanje zahtevati po načelu pravičnosti in ne na podlagi mednarodnega prava. Prav tako bi se morala Slovenija v resoluciji izreči o nadaljnji podpori Hrvaški pri vključevanje v Evropsko unijo, je prepričan Pavliha.

Končno zunanja politika s podporo?

Vlada bi morala resolucijo medresorsko uskladiti in jo sprejeti, nato pa jo poslati parlamentarnim odborom za zunanje in evropske zadeve ter poskušati doseči politični konsenz. ''Državni zbor bi resolucijo obravnaval na izredni seji in jo sprejeti s čim večjo večino, s čimer bi bila dokončno določena slovenska zunanja politika, ne glede na politično usmerjenost katere koli vlade in parlamenta,'' je še zapisal Pavliha.

SNS daje vladi štiri mesece za pripravo resolucije o Hrvaški

Poslanec SNS Sašo Peče pa je dejal, da daje njegova stranka vladi štiri mesece za pripravo resolucije o odnosih s Hrvaško. V nasprotnem primeru bo stranka razmislila o pobudi za referendum, na katerem bi se slovenski volivci izrekali o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, je zatrdil. Referendum je sicer skrajna možnost, je dejal Peče in izrazil prepričanje, da bo slovenska vlada v omenjenem roku pripravila resolucijo, ki bo "obvezujoča za vse organe v Sloveniji in bo predstavljala izhodišče za vse tiste, ki na mikro- ali makronivoju v okviru države delujejo ali bi morali delovati v interesu Slovenije".

Peče danes tudi ni izključil, da bo stranka, če omenjena resolucija ne bo pripravljena v štirih mesecih in poslana v DZ, razmislila o vložitvi interpelacije proti slovenskemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu.