7°C

Del Gorenjske pobelil sneg, na Voglu ga je zapadlo skoraj pol metra

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
AVTOR
Maruša Slana /Rok Nosan /
KOMENTARJI
158
Po sončni soboti so nedeljo zaznamovale obilne padavine in padec temperatur. Veliko dežja je padlo tudi na Notranjskem, Gorenjskem in Primorskem. Del Gorenjske je pobelil sneg, med drugim Kranjsko Goro in Bohinj. Nad nadmorsko višino 1700 metrov, kjer so temperature vztrajale pod ničlo, pa je zapadlo od 50 do 80 centimetrov snega. Ponoči bo lahko ponekod na Koroškem in na območju Pohorja snežilo tudi pod 500 metri nadmorske višine.

VEČ VIDEOVSEBIN

03:56

Iz 24UR: Sneg pobelil višje predele

00:27

Sneženje v Kranjski Gori

Na nedeljsko jutro so se padavine razširile nad večji del države. Dan je minil v znamenju dotoka občutno hladnejšega zraka, jesenske barve pa je marsikje v višjih legah prehodno zamenjala belina. 

Po podatkih Arsa je do 17.30 na Voglu padlo 43 centimetrov snega, na Vršiču 27 centimetrov, na Pavličevem sedlu 16 centimetrov in v Bohinjski Češnjici devet centimetrov. Zvečer se je meja sneženja še nekoliko spustila. Na Koroškem bi se lahko meja sneženja spustila pod 500 metrov.

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Sneženje povzroča težave v Mežiški dolini

Po podatkih centra za obveščanje je okoli 19. ure zaradi močnega sneženja brez električne energije ostalo območje Brega v Mežici, dežurni delavci Elektra Celje pa že odstranjujejo posledice.

Mežiški prostovoljni gasilci so dostavili agregat v objekt, v katerem so nastanjeni varovanci iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem. Kot je znano, je v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Peca nad Mežico nastanjenih okoli 50 uporabnikov iz CUDV Črna, pri katerih je bila potrjena okužba z novim koronavirusom.

Močno neurje z vetrom in sneženjem je okoli 19. ure zajelo tudi območje Koprivne v občini Črna na Koroškem. Na lokalno cesto se je podrlo več dreves, eno tudi na osebno vozilo. Nihče ni bil poškodovan. Podrl se je tudi električni drog, tako da je del območja brez električne energije. Posledice že odstranjujejo gasilci in dežurni delavci Elektra, navaja center za obveščanje.

Na območju Prevalj je na lokalno cesto popoldne zdrsnil plaz, zaradi vremenskega dogajanja pa so že imeli nekaj dela tudi gasilci in delavci cestnih podjetij na območju Raven na Koroškem in Dravograda.

Slovenijo prešla hladna fronta

Na vreme pri nas je vplivala hladna fronta, ki se je zaradi ciklona nad severno Italijo le počasi pomikala čez naše kraje, kar je predvsem zahodni, južni in osrednji Sloveniji prineslo močnejše padavine. Največ padavin, marsikje tudi več kot 50 litrov na kvadratni meter, je padlo na Notranjskem, Gorenjskem in Primorskem, zvečer pa se je težišče dogajanja preselilo nad Dolenjsko in Belo krajino. 

V predelih nad okoli 800 metrov se bo pojavila nevarnost snegoloma, na Primorskem pa bo pihala burja z najmočnejšimi sunki med 100 in 120 km/h, opozarja Arso. 

Že dopoldne je začelo snežiti v višjeležečih alpskih dolinah, popoldne in zvečer pa se je meja sneženja postopno tudi ponekod drugod spušča do nadmorske višine okoli 700 metrov, ponekod pa je ob močnejših padavinah snežilo še nižje.

Avstrijski varnostni organi na Ljubelju so zaradi razmer na njihovi strani zavračali vsa vozila, ki niso opremljena z zimsko opremo. 

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Na območju Rateč in Kranjske Gore je dež že zjutraj prešel v sneg. Do poznega večera ga je zapadlo okoli deset centimetrov. Snežilo je tudi na Bohinjskem. Na območju občin Bohinj in Gorenja vas - Poljane so gasilci zaradi teže snega in vetra razžagali in odstranili nekaj dreves.

V popoldanskem in večernem času se je na območju Gorjuš, Koprivnika in Nomenja v občini Bohinj, zaradi sneženja podrlo več dreves, ki so ovirala promet in zaprla nekaj lokalnih cest.

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Ker je drevje še olistano, obstaja nevarnost snegoloma. 

Sneg, ki je zapadel v visokogorju, se bo lahko obdržal vse do naslednjega poletja, poroča naš prognostnik Rok Nosan. Nad nadmorsko višino 1700 metrov, kjer je bila temperatura ves dan pod ničlo, je zapadlo od 50 do 80 centimetrov snega, skupna snežna odeja je tako v visokogorju Julijskih Alp že dosegla skoraj višino enega metra. Predvsem na strmih travnatih pobočjih bo v prihodnjih dneh velika nevarnost proženja snežnih plazov.

Sneg na Kredarici danes zjutraj.
Sneg na Kredarici danes zjutraj.FOTO: Arso

Povečana verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov, povečan pretok rek

Geološki zavod Slovenije je zaradi napovedanih povečanih količin padavin izdal opozorilo pred zemeljskimi plazovi po celotni Sloveniji. Verjetnost se povečuje sorazmerno s količino padavin. Prebivalci teh območij in lokacij, kjer so se v preteklosti že pojavljali zemeljski plazovi, naj bodo pozorni na pojavljanje sprememb na tleh, objektih in pobočjih. Še posebej naj bodo pozorni na pojavljanje svežih razpok, posedanje in zdrse zemljine ter tudi na zastajanje vode. 

Prav tako so se začelo povečevati pretoki rek, najprej na zahodu in severu, popoldan pa tudi drugod po državi. Reke so ponekod narasle do velike vodnatosti. V noči na ponedeljek in v ponedeljek se bo močneje povečal pretok rek tudi v južni in vzhodni Sloveniji, so opozorili na Arsu.

Zaradi obilnega deževja preko nedeljskega dne je bilo do 18. ure zabeleženo skupno 12 dogodkov. Posamezni dogodki so bili zabeleženi na območjih občin Brezovica, Celje, Domžale, Dravograd, Kočevje, Ljubljana, Prevalje, Slovenske Konjice, Tržič, Vrhnika in Zreče. Meteorna voda je v večini primerov zalila prostore, oziroma ogrožala objekte. Zaradi razmočenega terena sta se sprožila dva zemeljska plazova, eden od teh ogroža stanovanjsko hišo. Na terenu posreduje 14 gasilskih enot, od tega 3 poklicne.  

O naraščajočem vodostaju so nas obvestili tudi iz Loga pri Polhovem Gradcu.

Oktobrska sneženja v preteklosti

Oktobrsko sneženje v naših krajih sicer ni nič neobičajnega, čeprav le redko zapade večja količina snega. V krajih na okoli 800 metrov nadmorske višine oktobra v povprečju sneži vsako drugo leto, v krajih na 500 metrov nadmorske višine pa se to zgodi na vsakih pet do deset let. Tudi povsem po nižinah je v oktobru že snežilo. Zadnje takšno sneženje smo imeli pred osmimi leti, ko je po podatkih Arsa v Kočevju zapadlo 21, v Novem mestu 18, v Ljubljani pa dva centimetra snega. V zadnjih 50 letih je bilo v večjem delu države najobilnejše sneženje 23. in 24. oktobra 2003, v sredogorju in visokogorju severne Slovenije pa večinoma 20. in 21. oktobra 1970. Po podatkih Arsa je takrat v Ratečah zapadlo 34 centimetrov, medtem ko ga je bilo leta 2003 le štiri centimetre manj.