"Igram kljunasto flavto, pojem v zboru slovenske glasbene matice, kleklam, plavam, pa tudi francoščino sem se učila. Vse, kar delam, me veseli in potem nekako najdem čas za vse to," pove Mila Vučko.
Mila se je rodila na prvi pogled povsem zdrava, po prvem mesecu pa so starši opazili, da s pogledom ne sledi dogajanju in po številnih preiskavah dobili potrditev, da njihova deklica ne vidi.
"Takoj se začneš spraševati, pa kako, saj nihče ni slep, nihče nima niti očal, kako se je zdaj to zgodilo," pripoveduje Milina mama Saša Petričič Vučko. Po prvem šoku se je zavedela, pravi, da se bo otrok počutil tako, kot se bo počutila mama. "Smo se kar hitro spopadli s tem in mislim, da kar v redu," dodaja.
"To bom imela za v vrtec in za v knjižnico bom imela." Takšen je bil Milina odziv na prvo belo palico, ki ji je precej olajšala življenje. A izzivi se pojavljajo vsakodnevno, tudi za šolo. Mila obiskuje navadno javno, potrebnega je več dela in truda. "Na centru IRIS mi učiteljica za matematiko prilagaja delovni zvezek, za slovenščino mi v šoli pomaga moja učiteljica. Berem vse na brajevi vrstici. Ne vidim, ampak čutim s prsti," doda.
"Vse to je potrebno našim otrokom prilagoditi in če se zdi staršem polnočutnih otrok popolnoma običajno, da gredo 1. septembra s polno torbico v šolo, pri slepih in slabovidnih učencih in dijakih pogosto temu ni tako," razlaga Mihaela Gorše iz Društva obolelih z redkimi boleznimi očmi Svetloba.
Možnost, da se novorojenček rodi z Milino diagnozo, je ena proti 100.000, da slep trenira plavanje, kleklja, smuča, poje v zboru in sodi v sam državni vrh mladih glasbenikov s kljunasto flavto, pa skoraj neverjetna.
"Naučila nas je to, da so meje samo v naših glavah, nikjer drugje," z lepo mislijo zaključi Milina mama.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.