'Meje svobode govora medijem nikakor ne sme postavljati predsednik vlade'

Po tem, ko je predsednik vlade Marjan Šarec v petek preko spletne strani vlade, podjetja, ki so delno ali večinsko v državni lasti, pozval naj razmislijo glede oglaševanja v medijih, ki širijo sovražni govor, so se na njegova razmišljanja odzvali v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP). Njegov poziv ocenjujejo kot enega največjih pritiskov oblastnikov na medije v zadnjih letih.

"Takšen poziv nevarno spominja na polpreteklo obdobje cenzuriranja medijev, ki se ga zdaj prenaša na kapital, ki je povrh vsega v državni lasti. Gre za poskus političnega onemogočanja delovanja medijev, ki so kritični do vlade, s pozicije moči," je v odzivu zapisal upravni odbor ZNP.

Ob tem navaja, da je znano, da predstavniki vladnih strank in Levice kot pomožne vladne stranke predvsem opozicijskim medijem že nekaj časa očitajo, da širijo sovražni govor, pri čemer je to, kaj je sovražni govor, po navedbah ZNP "v največji meri prepuščeno njihovi poljubni in subjektivni presoji". Po navedbah ZNP najpogosteje kot sovražni govor označijo že to, če mediji zgolj kritično pišejo o migracijah ali vladni politiki na tem področju.

"Politika naj presojo o tem, kaj je dopustno, kaj pa presega svobodo izražanja, prepusti organom pregona in sodiščem. Nikakor pa meja svobode govora medijem ne sme postavljati predsednik vlade. Niti ne sme pozivati gospodarskih družb, kako naj ravnajo glede oglaševanja v medijih," poudarjajo v ZNP.

Poziv predsednika vlade je po oceni ZNP sporen tudi zato, "ker gre za poskus političnega vplivanja na poslovne odločitve podjetij".

Premiera pozivajo, naj svoj poziv prekliče

V združenju napovedujejo, da bodo o pozivu obvestili mednarodne novinarske organizacije in druge organizacije, ki se ukvarjajo s svobodo medijev, prav tako Evropsko komisijo in njene organe. Premiera pa pozivajo, naj svoj poziv prekliče oziroma umakne s spletne strani vlade.

Na izjavo predsednika vlade o oglaševanju podjetij v medijih, ki širijo sovražne vsebine so se odzvali tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS).

"Predsednik vlade je potrdil, na kar je društvo novinarjev o oglaševanju podjetij v državni lasti opozarjalo že v času predvolilne kampanje, pa Slovenski državni holding še ni ukrepal," je uvodoma v izjavi za javnost zapisal upravni odbor DNS.

"V DNS že vrsto let opozarjamo na velik porast sovražnega govora v medijski krajini. Pri tem z naskokom prednjačijo mediji, ki so povezani z najmočnejšo parlamentarno stranko. Priča smo naslovnicam in vsebinam, ki ne spodbujajo le nestrpnosti, ampak odkrito hujskajo proti posameznim skupinam ljudi: migrantom, istospolnim, ženskam ... in napadajo vse, ki se zavzemajo za človekove pravice. Načrtno ustvarjajo tudi klimo sovraštva do novinarjev in medijev," menijo.

Po njihovem gre za nedopustno prakso, ki jo država ne le omogoča s popolno pasivnostjo pri regulaciji področja medijev, ampak odkrito spodbuja prek podjetij v večinski ali pomembni lasti Republike Slovenije, ki so najpomembnejši oglaševalci v teh medijih. "Poziv predsednika vlade v tem kontekstu pozdravljamo kot prvi korak pri prekinitvi prakse, na katero je DNS opozarjal že pred začetkom letošnje volilne kampanje, a naše pobude niso naletele na ustrezen odziv," so še sklenili.

Deljena mnenja tudi v politiki

Šarčev poziv je tudi v politiki naletel na različne odzive. Nekateri poziv podpirajo, drugi pa opozarjajo na ustavna določila ter na poskus političnega vplivanja na poslovne odločitve podjetij.

"Ko govorimo o sovražnem govoru in dejanjih, ki ga izražajo, moramo biti natančni in pošteni. Ni vsaka ostreje izrečena misel že sovražni govor in ni vsak poziv že izraz resne (politične) volje," je navedel prvak SMC in nekdanji predsednik vlade Miro Cerar.

Če govorimo o pozivih iz vrst politikov, moramo po njegovem mnenju priznati, da je bolj kot pozivanje k ravnanju podjetij na mestu pozivanje k omejevanju ravnanj v lastnih vrstah. "Toliko nestrpnega, žaljivega in nespodobnega govora, kot ga lahko zadnje čase slišimo izza političnih govornic, namreč zmorejo le še troli in anonimneži na komentatorskih kanalih," ugotavlja Cerar.

Predsednik SD Dejan Židan medtem meni, da je poziv predsednika vlade na mestu. "Vsi v politiki, gospodarstvu, praktično v vseh družbenih podsistemih se moramo odločno zoperstaviti sovražnemu govoru, nestrpnosti," je v pisnem odzivu navedel Židan.

V Levici po besedah vodje poslanske skupine Mateja T. Vatovca ocenjujejo, da je Šarčev poziv korak v pravo smer, a prekratek. Po njihovem mnenju bi lahko v strategiji upravljanja z državnimi naložbami zapisali, da so prakse oglaševanja v medijih, ki širijo lažne novice, nedopustne. Kaj je sovražno in kaj so lažne novice, bi bilo po mnenju Vatovca najustrezneje presojati z razkrivanjem lažnih novic.

Prvak DeSUS Karl Erjavec je pojasnil, da obsoja vsak sovražni govor, zato ne vidi zadržka, če se zoper slednjega javno poziva. Po njegovem mnenju je dolžnost vsakega posameznika, da obsodi sovražni govor, tako pa razume tudi Šarčev poziv. "Ustavna obtožba zato, ker obsojaš sovražni govor, pa je absoluten absurd," je dodal in s tem odgovoril na nekatere namige SDS.

Iz SDS je zadnje dni prišlo veliko kritičnih odzivov na Šarčev poziv. Prvak SDS Janez Janša je med drugim na družbenem omrežju Twitter navedel: "Ko se ustavna obtožba napiše sama - nekoč sta Partija in Udba določala, kaj so to sovražne vsebine in kako se z njimi in notranjimi sovražniki postopa. Danes to počne njuna inkarnacija Marjan Šarec".

V NSi so se danes odzvali z navedbo, naj podjetja v državni lasti vodijo za to zadolžene uprave v skladu z načeli korporativnega upravljanja. "Vse ostalo je neposreden pritisk politike," so dodali.

Po besedah prvaka SNS Zmaga Jelinčiča pa se je za vprašati, kdo je Šarcu dal navodilo za objavljen poziv. Tako poseganje v pravico govora je po Jelinčičevem mnenju nedopustno, gre pa tudi za posreden vpliv na delovanje nekaterih podjetij in omejevanje gospodarskih dejavnosti. To se je dogajalo v času nacizma in stalinizma, je dodal Jelinčič.

Šarec zadovoljen, da je njegov poziv spodbudil k razmisleku

Premier Šarec je medtem v Bruslju v nedeljo ob robu posebnega vrha o brexitu novinarjem pojasnil svoj poziv. Med drugim je zadovoljen, da je to dvignilo nekaj prahu in da so ljudje začeli o tem razmišljati.

"Ta poziv je namenjen temu, da se razmisli v naši družbi, če je z oglasi, ki pomenijo denar, za financirati take vsebine. Nisem pa jaz nikomur govoril, kaj mora in česar ne sme pisati," je svoj poziv pojasnil Šarec.

Dejal je, da že nekaj časa živimo v družbi, ki je prepletena s sovražnim govorom in lažnimi novicami in da je bil v času predsedniške kampanje tudi sam deležen tega. "Če mediji to spodbujajo, potem to zagotovo ni dobro. Mediji bi morali vendarle ohranjati neko kulturo sporazumevanja in podajanja novic. Predvsem pa lažne novice ne prispevajo k temu, da je naša družba boljša. In ta moj poziv je namenjen razmisleku o tem," je dejal Šarec.

Na vprašanje, ali je tudi sam opravil premislek, ko gre za njegovega tesnega sodelavca Damirja Črnčeca, ki je bil po spornih izjavah znan pred nastopom funkcije državnega sekretarja, pa je Šarec dejal, da odkar je zaposlen v kabinetu predsednika vlade, ne izvaja nobenih takšnih dejanj, ki bi kakorkoli škodila državi ali ugledu vlade ali predsednika vlade. "Jasno sem povedal na začetku, da vse tisto obsojam in da tega ne bom dovoljeval. In to se tudi dogaja. Če bi bila ta meja kadarkoli prestopljena, bom takoj ukrepal," je dodal Šarec.