23. decembra pred petimi leti je že drugič prisegel zdaj že nekdanji predsednik Milan Kučan, 22. decembra letos pa je pred državnim zborom prisegel novi predsednik Janez Drnovšek.
Stranke, ki ga na volitvah niso podprle, so poraz prenesle bolj ali manj športno. "Kaže, da so se volivci odločili za Drnovška in mu zato čestitamo," je Drnovškovo zmago komentiral predsednik NSi Andrej Bajuk, prvak SDS Janez Janša pa je menil, da se moramo "zavedati, da je Drnovška kandidirala stranka, ki je že 10 let na oblasti."
"Volitve so se izšle, kot sem si želel. Zaradi prihodnosti te države, življenja v njej in preizkušenj pred katerimi se nahaja," je bil Kučan zadovoljen s svojim naslednikom.
Tudi predstavnike cerkve in gospodarstva novo ime na predsedniškem stolčku ne skrbi. "Kot je rekel Drnovšek, jeseni spremembe bodo in to se bo poznalo v našem političnem življenju in življenju sploh," meni nadškof Franc Rode. Predsedniku gospodarske zbornice Jožku Čuku pa se zdi to, da je bivši predsednik vlade postal predsednik države, dobra kontinuiteta, ki bo pozitivno odmevala v mednarodni skupnosti.
Vojska pa je po 10 letih dobila novega vrhovnega poveljnika, kar po mnenju poveljnika generalštaba Ladislava Lipiča za vojsko ne pomeni kake posebne spremembe. "Mi smo v svoje načrte že vključili to, kar je novi poveljnik ukazal in prepričan sem, da jih bomo uspešno izvajali," je povedal Lipič.
Nerešen položaj bivšega predsednika države
Čeprav se poslanci strinjajo, da je položaj bivšega predsednika potrebno urediti, se je zataknilo pri ugodnostih, ki naj bi jih imel nekdanji predsednik. Opozicijske stranke so ostro nasprotovale predlaganemu zakonu o bivšem predsedniku, saj naj bi mu pripadalo preveč privilegijev.
"Ta zakon je predlagan, ker se točno določenemu predsedniku izteka mandat. Nekaj držav je sprejelo podobne zakone, vse so v Južni Ameriki," je bil kritičen Janša, njegov strankarski kolega Jožef Jerovšek pa je predlagal, da se da bivšemu predsedniku podeli še naslov maršala.
Poslanci Nove Slovenije in socialdemokratov menijo, da nekdanji predsednik ne potrebuje pisarne, tajnice in svetovalca, prav tako jih moti, da bo lahko še eno leto prejemal predsedniško plačo, ki znaša približno milijon in pol tolarjev bruto.
Tako imenovani predsedniški zakon zdaj čaka na zadnjo obravnavo v parlamentu, ki naj bi bila januarja. Če bo sprejet, bo imel nekdanji predsednik še eno leto pravico do varovanja, šoferja in službeno vozilo pa bo lahko imel toliko časa, kolikor let je bil predsednik.
