Oba predloga naj bi veljala za prehodno obdobje, do leta 2005/2006, ko bo devetletke zaključevala prva generacija učencev v celoti. Do omenjenega začetka šolskega leta pa bosta hkrati potekala dva sistema zaključevanja, so sporočili iz Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje (SSSI).

Tako bodo za "osemletkarje" veljala nespremenjena merila iz minulih let, za poskusne "devetletkarje" pa nova, vendar prvim veliko bolj podobna merila, kot je bilo sprva mišljeno. O izbiri kandidatov za gimnazije, ki bodo končali osnovno šolo po programu osemletke, bodo po včerajšnjem sklepu sveta še naprej odločala tri merila: šolske ocene, uspeh pri eksternih preizkusih in uspeh na tekmovanjih znanja. Učni uspeh iz materinščine, matematike in obveznega tujega jezika bodo prinesli 60 točk, enako število pa bo mogoče zbrati tudi na eksternih preizkusih iz materinščine in matematike. Zlata priznanja na šolskih tekmovanjih bodo lahko prinesla še po pet dodatnih točk, skupaj največ 10. Torej bodo lahko učenci, tako kot "devetletkarji", skupaj zbrali največ 130 točk.

Pri kandidatih za vpis v gimnazijo, ki bodo osnovno šolo končali po programu devetletke - vseh vpisanih v letošnji 9. razred je 872 - bodo v primeru omejenega vpisa prav tako odločala omenjena tri merila. Razlika bo v tem, da "devetletkarji" ne bodo opravili dosedanjih "ekstercev", ampak nacionalne preizkuse znanja, ki so praviloma sestavljeni iz pisnih in ustnih izpitov. Druga razlika pa je tudi v tem, da bodo kot oceno pri materinščini, matematiki in tujem jeziku v 9. razredu upoštevali le učiteljevo oceno. V devetletki je namreč zaključna ocena v zadnjem razredu pri predmetih, iz katerih učenec opravlja nacionalni preizkus znanja, sestavljena iz učiteljeve ocene in ocene na teh preizkusih.