Vojska na meji okrepitev za Policijo ali le navidezna varnost?

V policijskih sindikatih pozdravljajo dodatne pomoči, jih je pa predlog ožje sestave Sveta za nacionalno varnost za vojaško-policijske patrulje nekoliko presenetil.

"Pošteno povem, da bi nam pomoč kogarkoli prišla prav. Ampak istočasno tudi takoj odgovorim, da je pomoč vojaka brez policijskih pooblastil nesmiselna," pravi predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS) Igor Toplak, ki pravi, da bi tako glavno breme še vedno padlo na policiste.

Na notranjem ministrstvu pa nasprotno: tudi brez policijskih pooblastil vojski bi takšen ukrep Policijo razbremenil. "Aktivacija tega člena bo pomenila sprostitev še dodatnih policijskih sil, ki se bodo lahko posvetile pregonu kriminala in zagotavljanju varnosti," je razlagala državna sekretarka Helga Dobrin. 

In sicer na način, da bi vojska pomagala pri varovanju državnih meja. "To pomeni, da bodo vojaki pomagali policiji pri oskrbi in transportu migrantov ter pri varovanju postopkov z migranti," je pojasnila. 

Koliko pripadnikov lahko angažirajo, smo vprašali Slovensko vojsko (SV), vendar ocene o tem še nimajo.

"Z aktiviranjem vojske zaradi pomoči na meji danes, ko je migrantska problematika manjša, bi pridobili bore malo kadra. Zelo malo bi se to poznalo na tistih dodatnih, morda 20 policistih," medtem meni Toplak. 

Kar je mnogo premalo, pravijo poznavalci, ki opominjajo na preobremenjenost mož v modrem, osiromašene postaje, nadure, dodatne naloge, številne bolniške in odpovedi, upokojitve. Kar ilustrirajo tudi rdeče številke.

"Kot veste, se policija srečuje s kadrovskimi težavami, torej s pomanjkanjem policistov za izvajanje rednih nalog policije. Policija že sedaj za izvajanje svojih nalog aktivira pomožne policiste," odgovarja Dobrinova. Število teh narašča, trenutno imajo sklenjeno pogodbo s skoraj 900 rezervisti, ki v povprečju oddelajo 25 dni letno.

Na terenu pa so tudi v Novem mestu, kjer je koordiniranje po tragični soboti prevzela Generalna policijska uprava (GPU). Tam so še pripadniki posebne in specialne enote, policisti iz drugih uprav. Številk o prerazporeditvah iz drugih delov države na policiji ne razkrivajo.

"Če bo potrebno treba dlje časa nudit pomoč policistom ali krajanom v Novem mestu, potem se bo zadeva poznala na ta način, da bodo kriminalci prej ali slej začeli še bolj aktivno krasti, kriminala bo še več, ker policistov za obravnavo teh ravnanj primanjkuje že danes," pa opozarja Toplak. 

Vodstvo policije medtem zagotavlja, da bodo varnostne razmere ostale stabilne. Prvi mož policije in notranji minister v odstopu pa sta v Novem mestu ocenila, da policija krepi občutek varnosti. 

Uporaba vojske pri varovanju državne meje je predvidena zgolj kot zadnji ukrep, če ostali ne bodo imeli učinka, medtem mirijo iz Gibanja Svoboda. Poudarjajo, da je še prezgodaj za ocenjevanje ukrepov, ker pristojna ministrstva še usklajujejo podrobnosti in jih bodo obravnavali na seji vlade prihodnji teden.

Najprej je predvidena prerazporeditev policistov na območja, kjer je varnost okrnjena, pravi Svoboda, šele nato bi se odločili za pošiljanje vojakov brez policijskih pooblastil na varovanje državne meje.

"Mislim, da ni potrebno v tem trenutku delati nobene panike, o tem je preuranjeno govoriti. Vsekakor bodo ti ukrepi, ki so zdaj predstavljeni kot policija na ceste in vojska na ceste kot pomoč, uporabljeni kot zadnji ukrep, če se drugi ne bodo pokazali kot učinkoviti," pravi vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič.

Poslanec SDS Andrej Hoivik pa meni, da bi morali policijo nagraditi, kot je pobudo naslovil njegov poslanski kolega Žan Mahnič: "Z višjo plačo in bi s tem motivirali, da bi policija iz drugih koncev Sovenije šla na ta jugovzhodni del Slovenije."

"Rekla bi, da je to pretiravanje z ukrepi, ki prihajajo eden za drugim in dajejo vtis, kot da se ustvarja neko izredno stanje," pa meni Ljubica Jelušič, nekdanja ministrica za obrambo iz vrst SD.

Nekdanja ministrica se ob tem sprašuje, ali člani sekretariata Sveta za nacionalno varnost razumejo veljavni Zakon o obrambi. Vladi namreč predlagajo aktivacijo 37. člena, veljal bi lahko eno leto, pravijo, nekdanja ministrica pa meni, da predstavnik sekretariata ni razumel, da je 37.a člen tisti, ki se ga aktivira:  "37. člen Zakona o obrambi pa deluje vedno in je le stvar dogovora med policijo ter vojsko z vladno odločitvijo, da imajo skupne patrulje. Ampak iz tega ne bi bilo treba delati take drame, to dramatiziranje je v tem trenutku absolutno preveč in odveč," je prepričana. 

Socialni demokrati so sicer sporočili, da bi mešane patrulje predvidoma podprli, v Levici pa so proti, saj, da gre za militarizacijo javnega prostora v času, ko je treba krepiti strpnost, kot je njihova ministrica poudarila na proslavi ob dnevu reformacije.

"Nočemo osnovnih šol, ki bi morale najemati varnostnike, da lahko varno izvajajo pouk. Nočemo nasilja na ulicah slovenskih mest ali vasi. In nočemo parlamenta, v katerem se med seboj od ljudstva izvoljeni predstavniki zmerjajo ali ponižujejo," je v Cankarjevem domu poudarila ministrica za kulturo in sokoordinatorica Levice Asta Vrečko.

Medtem opozicija premierja Roberta Goloba in ministra za delo Luko Mesca, ki ga čaka interpelacija, še naprej poziva k odstopu.

"Če predsednik vlade sam reče, da državni apart ne deluje pomeni, da sam ni sposoben obvladovati situacije," meni Hoivik. 

"Tri leta in pol ste gledali stran, ali lahko vi dejansko sploh učinkovito ukrepate," sprašuje poslanka Vida Čadonič Špelič iz vrst NSi. "Zakaj niste izvedli niti enega ukrepa takrat, ko ste imeli priložnost," odgovarja Mesec. 

Svoboda interpelacije še ni pretresla, ima pa Mesec v tem trenutku njihovo podporo, zagotavlja Avšič Bogovičeva. In dodaja, da se v tem trenutku ukvarjajo z bolj pomembnimi zadevami od interpelacij.