Narodna galerija iz navedenega obdobja hrani kvalitativno in kvantitativno najbolj obsežen slikarski fond v primerjavi z drugimi obdobji ali v primerjavi z drugimi muzejskimi ustanovami. Zaradi pomanjkanja prostora je to gradivo dostopno le občasno, saj ga ni mogoče v želenem obsegu vključiti v stalno galerijsko zbirko. Časovno zajema gradivo obdobje od začetka do 70-ih let XIX. stoletja.
Za ljubljansko razstavo so galeristi izbrali portrete, ki so jih naslikali Josip Tominc, Matevž Langus, Mihael Stroj, Anton Karinger in Pavel Kunl. Slednja sta poleg portretov zapustila veliko drugih motivov. Zlasti Karingerja umetnostni zgodovinarji pogosto uvrščajo med krajinarje in ob Marka Pernharta. Malo znana slikarka tihožitij Marija Auersperg bo predstavljena s štirimi slikami.