Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril minister za delo Luka Mesec, življenje v Sloveniji postaja vse dražje, "dražijo se hrana, najemnine, obleke, goriva, osnovne življenjske potrebščine, kar številna gospodinjstva, tudi tista, v katerih so zaposleni z nizkimi dohodki, spravlja v neugoden položaj". Skladno s tem je ministrstvo za delo naročilo nov izračun minimalnih življenjskih stroškov.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je po ministrovih besedah pripravil košarico dobrin življenjskih potrebščin, državni statistični urad je od šestih največjih trgovcev v državi zbral njihove povprečne cene, Inštitut za ekonomska raziskovanja pa je izračunal vrednost te košarice, jo na podlagi statističnih podatkov umestil v potrošnjo 20 odstotkov najrevnejših gospodinjstev in tako prišel do novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov. Izkazalo se je, da so se ti v treh letih zvišali za 18 odstotkov na 791 evrov.
To bo omogočilo primernejšo uskladitev minimalne plače, verjame Mesec. Po veljavni formuli mora namreč minimalna plača znašati od 120 do 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov.
Po ministrovih besedah bi se morala tako minimalna plača letos zvišati na najmanj 949 evrov neto, druga možnost je 982 evrov neto, tretja pa 1000 evrov neto. Prav ta znesek bo sam predlagal koaliciji in socialnim partnerjem, je napovedal.
Na vprašanje, ali gre za nov predvolilni bonbonček, je odgovoril nikalno, saj da je predlog skladen s politiko stranke Levica, katere sokoordinator je, pojasnil je tudi, da je bil nov izračun minimalnih življenjskih stroškov dogovorjen že v začetku letošnjega leta.
V zvezi s predlogom novele zakona o minimalni plači, ki ga je v DZ vložila stranka poslanca Mihe Kordiša Mi, socialisti, pa je ocenil, da je nepotreben, saj da bi se minimalna plača z njim znižala manj, kot bo predlagal sam, in sicer na okoli 950 ali 960 evrov neto.
"Razumem, da bo ob številki 1000 evrov neto marsikdo zastrigel z ušesi," je nadaljeval. Pri zadnjih večjih dvigih minimalne plače - ob sprejemu prenovljenega zakona o minimalni plači 2018, ki ga je pripravila Levica, sam pa je bil pod njim prvopodpisani, in uskladitvi za leto 2023, ko je bil izveden skok za 100 evrov neto -, je bilo slišati, da bo to gospodarstvo pahnilo v težave, vodilo v odpuščanja in povečanje brezposelnosti, je spomnil in dodal, da se je zgodilo ravno obratno.
"Brezposelnost je, odkar sem minister, najnižja v zgodovini samostojne Slovenije. Dvig minimalne plače prav tako ni sprožil propadanja podjetij, nasprotno, Slovenija je ves ta čas končno začela dohitevati povprečje razvitosti drugih evropskih držav," je poudaril.
Postregel je tudi s številkami. V obdobju med letoma 2010 in 2018 je bila rast povprečne plače 12,5-odstotna, inflacija pa 11,1-odstotna. To pomeni, da so plače več let stagnirale. S sprejetjem prenovljenega zakona o minimalni plači oz. od leta 2019 dalje pa je povprečna plača porasla za 36,5 odstotka in inflacija za 23,3 odstotka, kar kaže na konkretno zvišanje plač, je navedel.
"Minimalna plača se je izkazala kot vzvod, s katerim lahko potiskamo druge plače navzgor, zato je to koristen gospodarski instrument," je prepričan.
Razvitost Slovenije je medtem pred 10 leti po podatkih finančnega ministrstva znašala 80 odstotkov povprečne razvitosti EU, danes pa 92 odstotkov. "Torej tudi po razvitosti smo v tem obdobju, ko se je minimalna plača poviševala, dohitevali druge evropske države," je utemeljil minister.
Opozoril je še, da višina minimalne plače vpliva tudi na minimalno študentsko urno postavko, minimalno postavko za delo upokojencev, minimalno izplačilo letnega regresa in najnižje možno izplačilo božičnice za naslednje leto.
Je bil pa letos pripravljen le nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ne pa tudi kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, ki posredno vplivajo na višino socialnih transferjev, je sklenil Mesec.
OZS opozarja na posledice
Z ministrovo napovedjo so pričakovano nezadovoljni v Obrtno-podjetniški zbornici. Ukrep bo po njihovem mnenju dodatno obremenil obrtnike in podjetnike, sprožil splošen dvig cen in ponovno porušil plačna razmerja.
"V OZS posebej opozarjamo na pojav t. i. vertikalnega dviga plač. Dvig minimalne plače nikoli ne ostane osamljen ukrep, saj mu morajo podjetja slediti s sorazmernim povišanjem vseh ostalih plač. Če želijo obrtniki in podjetniki ohraniti razumna razmerja med manj zahtevnimi deli in visoko usposobljenimi kadri, bodo prisiljeni dvigniti celotno plačno lestvico," so opozorili.
Dvig minimalne plače, kot poudarjajo, krepko presega pričakovano stopnjo inflacije, kar pa bo vodilo v vsesplošno draginjo. "Ker podjetja nimajo več notranjih rezerv, bodo višje stroške dela prisiljena neposredno prenesti v cene svojih izdelkov in storitev. To bo sprožilo novo inflacijsko spiralo, ki bo dolgoročno izničila realno vrednost plač in zmanjšala kupno moč prav tistih, katerim naj bi bil ukrep namenjen," dodajajo.
Zapisali so še, da niso proti višjim plačam, a da more biti rast plač ekonomsko vzdržna ter usklajena z rastjo produktivnosti in inflacijo.
"Če želi država delavcem zagotoviti 1000 evrov neto, naj to stori z razbremenitvijo davkov in prispevkov, ne pa da celotno breme in odgovornost za vertikalni dvig vseh plač prevali na pleča podjetnikov," poudarja Blaž Cvar, predsednik OZS.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.