Mesec bo predlagal zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril minister za delo Luka Mesec, življenje v Sloveniji postaja vse dražje, "dražijo se hrana, najemnine, obleke, goriva, osnovne življenjske potrebščine, kar številna gospodinjstva, tudi tista, v katerih so zaposleni z nizkimi dohodki, spravlja v neugoden položaj". Skladno s tem je ministrstvo za delo naročilo nov izračun minimalnih življenjskih stroškov.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je po ministrovih besedah pripravil košarico dobrin življenjskih potrebščin, državni statistični urad je od šestih največjih trgovcev v državi zbral njihove povprečne cene, Inštitut za ekonomska raziskovanja pa je izračunal vrednost te košarice, jo na podlagi statističnih podatkov umestil v potrošnjo 20 odstotkov najrevnejših gospodinjstev in tako prišel do novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov. Izkazalo se je, da so se ti v treh letih zvišali za 18 odstotkov na 791 evrov.

To bo omogočilo primernejšo uskladitev minimalne plače, verjame Mesec. Po veljavni formuli mora namreč minimalna plača znašati od 120 do 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov.

Po ministrovih besedah bi se morala tako minimalna plača letos zvišati na najmanj 949 evrov neto, druga možnost je 982 evrov neto, tretja pa 1000 evrov neto. Prav ta znesek bo sam predlagal koaliciji in socialnim partnerjem, je napovedal.

Na vprašanje, ali gre za nov predvolilni bonbonček, je odgovoril nikalno, saj da je predlog skladen s politiko stranke Levica, katere sokoordinator je, pojasnil je tudi, da je bil nov izračun minimalnih življenjskih stroškov dogovorjen že v začetku letošnjega leta.

V zvezi s predlogom novele zakona o minimalni plači, ki ga je v DZ vložila stranka poslanca Mihe Kordiša Mi, socialisti, pa je ocenil, da je nepotreben, saj da bi se minimalna plača z njim znižala manj, kot bo predlagal sam, in sicer na okoli 950 ali 960 evrov neto.

"Razumem, da bo ob številki 1000 evrov neto marsikdo zastrigel z ušesi," je nadaljeval. Pri zadnjih večjih dvigih minimalne plače - ob sprejemu prenovljenega zakona o minimalni plači 2018, ki ga je pripravila Levica, sam pa je bil pod njim prvopodpisani, in uskladitvi za leto 2023, ko je bil izveden skok za 100 evrov neto -, je bilo slišati, da bo to gospodarstvo pahnilo v težave, vodilo v odpuščanja in povečanje brezposelnosti, je spomnil in dodal, da se je zgodilo ravno obratno.

"Brezposelnost je, odkar sem minister, najnižja v zgodovini samostojne Slovenije. Dvig minimalne plače prav tako ni sprožil propadanja podjetij, nasprotno, Slovenija je ves ta čas končno začela dohitevati povprečje razvitosti drugih evropskih držav," je poudaril.

Postregel je tudi s številkami. V obdobju med letoma 2010 in 2018 je bila rast povprečne plače 12,5-odstotna, inflacija pa 11,1-odstotna. To pomeni, da so plače več let stagnirale. S sprejetjem prenovljenega zakona o minimalni plači oz. od leta 2019 dalje pa je povprečna plača porasla za 36,5 odstotka in inflacija za 23,3 odstotka, kar kaže na konkretno zvišanje plač, je navedel.

"Minimalna plača se je izkazala kot vzvod, s katerim lahko potiskamo druge plače navzgor, zato je to koristen gospodarski instrument," je prepričan.

Razvitost Slovenije je medtem pred 10 leti po podatkih finančnega ministrstva znašala 80 odstotkov povprečne razvitosti EU, danes pa 92 odstotkov. "Torej tudi po razvitosti smo v tem obdobju, ko se je minimalna plača poviševala, dohitevali druge evropske države," je utemeljil minister.

Opozoril je še, da višina minimalne plače vpliva tudi na minimalno študentsko urno postavko, minimalno postavko za delo upokojencev, minimalno izplačilo letnega regresa in najnižje možno izplačilo božičnice za naslednje leto.

Je bil pa letos pripravljen le nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ne pa tudi kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, ki posredno vplivajo na višino socialnih transferjev, je sklenil Mesec.

Z ministrovo napovedjo so pričakovano nezadovoljni v Obrtno-podjetniški zbornici. Ukrep bo po njihovem mnenju dodatno obremenil obrtnike in podjetnike, sprožil splošen dvig cen in ponovno porušil plačna razmerja. 

"V OZS posebej opozarjamo na pojav t. i. vertikalnega dviga plač. Dvig minimalne plače nikoli ne ostane osamljen ukrep, saj mu morajo podjetja slediti s sorazmernim povišanjem vseh ostalih plač. Če želijo obrtniki in podjetniki ohraniti razumna razmerja med manj zahtevnimi deli in visoko usposobljenimi kadri, bodo prisiljeni dvigniti celotno plačno lestvico," so opozorili. 

Dvig minimalne plače, kot poudarjajo, krepko presega pričakovano stopnjo inflacije, kar pa bo vodilo v vsesplošno draginjo. "Ker podjetja nimajo več notranjih rezerv, bodo višje stroške dela prisiljena neposredno prenesti v cene svojih izdelkov in storitev. To bo sprožilo novo inflacijsko spiralo, ki bo dolgoročno izničila realno vrednost plač in zmanjšala kupno moč prav tistih, katerim naj bi bil ukrep namenjen," dodajajo. 

Zapisali so še, da niso proti višjim plačam, a da more biti rast plač ekonomsko vzdržna ter usklajena z rastjo produktivnosti in inflacijo. 

"Če želi država delavcem zagotoviti 1000 evrov neto, naj to stori z razbremenitvijo davkov in prispevkov, ne pa da celotno breme in odgovornost za vertikalni dvig vseh plač prevali na pleča podjetnikov," poudarja Blaž Cvar, predsednik OZS.

Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček se prav tako boji rasti inflacije. Ocenil je, da je Meščeva napoved preuranjena in pretirana. Kot je pojasnil, 1000 evrov neto pomeni zvišanje bruto minimalne plače za 14 odstotkov. "Mi tega nismo pričakovali, pričakovali smo, da bo v predvolilnem času povečanje nekoliko večje od inflacije, omenjalo se, da naj bi bilo nekje med splošno in prehransko inflacijo, med 2,5 in 5,7 odstotka, predlog pa je močno izven teh okvirjev," je povedal.

Novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov, na katerem temelji predlagano zvišanje, se delodajalci niso bali, je zatrdil. Zavedajo se, da so ti stroški v treh letih, odkar je bil izračun pripravljen zadnjič, zrasli, a zrasla je tudi minimalna plača, je nadaljeval Gorenšček. "To pomeni, da bi moglo v najslabšem primeru priti do usklajevanja samo za razliko," je bil kritičen.

Poleg tega vlada po njegovih besedah pri usklajevanjih na uporablja enakih vatlov. "Vemo, da smo se morali letos boriti za indeksacijo olajšav pri dohodnini, vemo, da se ni usklajevala višina nadomestil za brezposelnost, da je bil predlog v lanskem zakonu o izvrševanju proračunov, da se socialni transferji usklajujejo samo 50-odstotno. Kadar pa se pogovarjamo o sredstvih drugih, to je zasebnega sektorja, potem pa se pogovarjamo kar o dvomestnih številkah," je bil oster.

Je pa opozoril, da bi predlagano zvišanje minimalne plače vplivalo tudi na javni sektor in javne finance. Prepričan je, da ga finančni minister Klemen Boštjančič ni vštel v proračun za prihodnje leto. Na posvetu socialnih partnerjev o uskladitvi minimalne plače, ki ga bo Mesec sklical januarja, bodo delodajalci po Gorenščkovih besedah zagovarjali usklajevanje minimalne plače le z inflacijo, "kot je bilo to običajno v zadnjih letih".

Predlagano zvišanje minimalne plače je pričakovano in sprejemljivo, je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko. Po njegovih besedah predlog odraža rasti cen hrane, brezalkoholnih pijač, stanovanjskih stroškov, elektrike, "ki so šle v zadnjem obdobju predaleč", hkrati pa znesek določa nad pragom revščine. Ta je lani za samsko osebo znašal 981 evrov na mesec. "1000 evrov neto je najmanj, kar si delavke in delavci zaslužijo," je v tej luči ocenil Zorko.

Na posvetu socialnih partnerjev o uskladitvi minimalne plače, ki ga pričakuje v prvi polovici januarja, bo razprava burna, napoveduje. "Ne pričakujem soglasja, kajti to do sedaj ni bilo doseženo pri nobenem dvigu," je dejal.

Je pa predsednik ZSSS izpostavil, da je bila pri zadnjih dveh usklajevanjih minimalne plače uspešnejša delodajalska stran, ki da ji je minister popuščal. "Tokrat zato pričakujem, da bo ostal pri tem predlogu. On je tisti, ki odloča, ne vlada, ne ministrstvo za finance," je dodal.

Meščevo napoved so pozdravili tudi v Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam. Predsednik te sindikalne centrale Jakob Počivavšek je napovedal, da bodo pri opredelitvi do predlagane višine minimalne plače upoštevali zlasti rast cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki je v zadnjih treh letih precej prehitevala inflacijo in dvige minimalne plače.

"Potrjuje se naša kritika dvigov minimalne plače od leta 2022, ki bi morali biti višji, saj je očitno, da so minimalni življenjski stroški v tem obdobju rasli hitreje od minimalne plače," je dejal.

Poleg tega je treba sistemsko zagotoviti bolj pogosto izračunavanje minimalnih življenjskih stroškov, "tako z vidika tega, da minimalna plača realno ustrezneje sledi njihovi rasti, kot tudi z vidika blažitve večjih skokov minimalne plače, ki so posledica večletne odsotnosti izračunavanja novih minimalnih življenjskih stroškov", je pozval. Pogostejše izračunavanje je potrebno tudi zato, da se ohrani manevrski prostor za vsakoletno usklajevanje minimalne plače, saj v trenutnih razmerah glede na razpoložljive podatke o višini minimalnih življenjskih stroškov razpon možne višine minimalne plače znaša zgolj 150 evrov, je še utemeljil.