'Brezplačen vrtec bi državo stal 200 milijonov evrov na leto'

"Vrtci letno stanejo prek pol milijarde, 300 milijonov že dajejo država in občine, če bi hoteli, da država povsem prevzame stroške vrtca nase, pa bi potrebovali še 200 milijonov evrov," je na novinarski konferenci povedal Luka Mesec. 1. marca bodo zato ustrezno povečali otroške dodatke, da ljudje povečanega stroška ne bodo nosili povsem na lastnih plečih, je zagotovil. Država bo del stroškov financiranja vrtcev tako prevzela nase. 

Kot je uvodoma povedal minister, se osebno sicer strinja, da bi moral biti vrtec v Sloveniji brezplačen, a to trenutno preprosto ni mogoče. Kot je naštel, pa se s februarjem povišujejo pragovi za socialne transferje, skladno s stopnjo inflacije. S 1. marcem se bodo z njo uskladili tudi otroški dodatki, kar pomeni, da bodo višji za deset odstotkov. Tretjič, pa bodo skozi davčno reformo zagotovo prenavljali sistem olajšav in otroških dodatkov: "Vprašanje je, kako sistem narediti bolj pravičen tudi za srednji razred."

So pa brezplačni vrtci, ki jih je vladajoča koalicija tudi zapisala v koalicijsko pogodbo, po ministrovih besedah ena od možnih iztočnic za razprave o prihodnjih proračunih in davčni reformi.

Očitke, da so napovedane podražitve cen vrtcev posledica dviga minimalne plače, Mesec zavrača in poudarja, da je bil takšen korak nujen.

Za omilitev posledic višjih stroškov vrtcev pa bo po njegovih besedah svoje morala prispevati tako država z višanjem otroških dodatkov kot tudi občine, ki so se jim lani zvišale povprečnine.

Podražitve od 14 do 17 odstotkov

Kako se bo podražitev poznala na položnici, je sicer popolnoma odvisno od občine, posameznega vrtca, pa tudi od prihodkov staršev, smo že poročali. 

V mestnih občinah so tako napovedali od 14- do 17-odstotno podražitev, kar za mlada starša pomeni tudi do 55 evrov višjo položnico za varstvo. "Ko bodo sprejeti novi proračuni, bodo takoj za tem na vrsti tudi izračuni cen vrtcev. Pri nekaterih občinah so to že opravili," je dejala predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Silvija Komočar.

Kot ugotavljajo v Združenju mestnih občin Slovenije, se prek povprečnine mestnim občinam namreč povrne zgolj 70 odstotkov stroškov za izvajanje zakonsko določenih nalog. Trenutni sistem financiranja po njihovi oceni ne upošteva posebnega položaja mestnih občin. Ta med drugim ne upošteva, da imajo te občine večji nabor javnih storitev, ki jih mestne občine zagotavljajo tudi za širšo regijo, zaradi česar imajo večje število javnih uslužbencev. 

"V primerih povišanja plač javnih uslužbencev nosijo tako mestne občine nesorazmerno večje finančno breme, ki se ne povrne prek povprečnine. Tak primer je tudi nedaven dogovor o povišanju plač pomočnicam vzgojiteljic v vrtcih, kjer mestne občine niso bile vključene v pogajanja, soočiti pa se morajo s finančnimi posledicami," so zapisali v sporočilu za javnost.

Mestni župani ugotavljajo, da vlada ni odgovorila na poziv združenja, da iz državnih sredstev pokrije stroške vseh povišanj plač, ki so oziroma bodo nastali po 1. januarju 2023. Ker mestne občine nimajo proračunskih sredstev za pokritje višjih stroškov delovanja vrtcev, se bodo cene vrtcev zvišale med 14 in 17 odstotki.

V posamičnih primerih bodo lahko podražitve še višje, saj so cene vrtcev v nekaterih mestnih občinah nespremenjene že več let. Po ocenah bo to za starše pomenilo v povprečju med devet in 12 odstotkov višje plačilo, ki je sicer odvisno od skupnih družinskih prihodkov. Povišanja cen bodo obravnavali občinski oziroma mestni sveti, ponekod že v začetku februarja.

NSi  zahteva sklice seje odbora DZ za izobraževanje

V NSi ob napovedanih podražitvah cen vrtcev zahtevajo sklic nujne seje odbora DZ za izobraževanje. Prepričani so, da so te posledica neustreznega ukrepanja vlade ob vsesplošni draginji in dviga plač pomočnic vzgojiteljic, ki da je padel na pleča staršev. Stroške napovednih podražitev bi moral kriti državni proračun, menijo v NSi, poroča STA.