Kot je po srečanju delodajalcev z ministrom povedal izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in predsedujoči Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS) Mitja Gorenšček, so danes "ponovili vajo", ki so jo pred tednom dni opravili na sestanku s premierjem Robertom Golobom.
"To niso bila pogajanja, mi smo že večkrat povedali, da od naših stališč ne moremo odstopiti, to pomeni od prostovoljne božičnice, od želje, da bi bila neobdavčena, neoprispevčena. Pokomentirali smo nekatere približevalne predloge, ki so že vključeni v zakonsko besedilo, in predvsem poudarili, da je takšno hitenje, da smo morali sklicati izredno sejo ESS za ponedeljek, 48 ur po posvetu z ministrom, neresno," je povzel.
Delodajalska stran je sicer po njegovih besedah vladni strani pred dvema dnevoma posredovala pisne pripombe, odgovore nanje pa bi pričakovala pred obravnavo predloga zakona o božičnici na ESS. "Sicer je začeti razpravo o predlogu zakona pač brezpredmetno," je dejal Gorenšček.
Prepričan je, da bi si morala vlada zdaj vzeti čas za premislek in videti, ali bo predlog zakona, ki ga je minuli teden poslala socialnim partnerjem, ostal v obstoječih okvirih, ali ga velja spremeniti. Šele nato naj bi bila smiselna obravnava na ESS.
"Naš pogoji ni, da so novi predlogi že v ponedeljek vključeni v zakonski predlog. Mi bi samo radi videli, kje bi se nam lahko v vladi približali in v kolikšni meri. Pri pogajanjih na ESS gre za izboljševanje prvotnega zakonskega predloga," je še izpostavil predstavnik GZS.
Več so od sestanka z Mescem pričakovali tudi delojemalci. Tudi sindikati so namreč ministrstvu za delo že tekom tedna posredovali svoje predloge.
"Pričakovali smo, da se bo vladna stran do teh predlogov opredelila, a se to danes ni zgodilo," je po sestanku povedal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.
Sindikalni predlogi gredo po njegovih besedah v smeri, da mora biti božičnica obvezna za vse in da v zvezi z njeno višino ne sme biti izjem, "da se izplača vsem v enaki višini in da se upošteva princip, kakršen velja pri regresu za letni dopust". So pa pripravljeni pristati na odlog izplačila, če se to ustrezno opredeli v kolektivni pogodbi dejavnosti.
Pričakujejo, da bodo vladno opredelitev do teh predlogov slišali v ponedeljek na ESS in da bodo tedaj tudi oblikovali dokončne rešitve. Obetajo si, da bo izkupiček sprejemljiv in da bodo ob zaključku seje jasno vedeli, "kaj je tisti predlog, ki ga bo potem vlada sprejela in posredovala v DZ".
Predstavnike delojemalcev manj kot predstavnike delodajalcev skrbi tesna časovnica. "Mi menimo, je bilo časa dovolj in ga je še vedno dovolj, da se ta zakon oblikuje tako, da bo pošten do zaposlenih in da bo izpolnjena obljuba, ki jo je predsednik vlade dal zaposlenim, ki bodo upravičeni do tega prejemka," je sklenil Počivavšek.
Vladni predlog zakona o izplačilu zimskega prejemka predvideva uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače, ki bi bila neobdavčena in neoprispevčena. Letos bi bila v višini 639 evrov izplačana najpozneje do 18. decembra. Podjetjem v likvidnostnih težavah bi bila na voljo možnost zamika izplačila na 31. marec.
Delodajalci v zasebnem sektorju bi lahko letos božičnico pod določenimi pogoji izplačali tudi v višini le osmine minimalne plače oz. 160 evrov. Poleg tega zimski prejemek, prejet za leto 2025, izjemoma ne bi vplival na socialne transferje, kot so subvencija za vrtec, šolska prehrana in otroški dodatek.
Vladi se, če želi, da bi bila božičnica izplačana v zastavljenem roku, mudi. Predlog zakona naj bi morala v DZ vložiti že do konca tega meseca.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.