O izhodiščih koalicijske pogodbe: 'Gre za neke vrste ovčjo preobleko'

Luka Mesec, sookoordinator Levice, in predsednik SD-ja Matjaž Han sta bila v oddaji 24UR Zvečer precej kritična do izhodišč koalicijske pogodbe.

Ob predstavitvi izhodišč koalicijske pogodbe je Mesec izrazil precejšnjo skepso do napovedanih prioritet nastajajoče koalicije. Čeprav dokument na prvi pogled poudarja razvoj, blaginjo Slovenije ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, Mesec opozarja, da zapisano po njegovem mnenju ne odraža dejanskih namenov politike.

"Temeljne prioritete koalicije so razvoj in blaginja Slovenije, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, debirokratizacija. Ja, lepo se berejo, gre pa za neke vrste ovčjo preobleko nastajajoče koalicije," je bil kritičen.

Po njegovih besedah je treba resnične namene koalicije presojati predvsem skozi konkretne ukrepe in zakonodajo, ne zgolj skozi programske dokumente. Kot ključni primer je izpostavil interventni zakon, ki ga razume kot dejanski pokazatelj politike prihodnje oblasti.

"Resničen program je to, kar beremo v interventnem zakonu, ki ni zakon o razvoju Slovenije, kot so ga poimenovali, ampak je zakon, ki bo z enomilijardno dodatno luknjo v proračunu ohromil razvoj Slovenije," je dejal.

Ob tem je spomnil na pretekle mandate, v katerih je bila Slovenska demokratska stranka na oblasti, in ocenil, da takrat ni bilo zaznati uresničevanja podobnih načel. Nasprotno, po njegovem mnenju so se družbene razlike še poglobile. "Slovenija nikdar ni bolj razklana kot takrat, ko jo oni vodijo," je zaključil.

Han se je deloma strinjal s kritično oceno Mesca, a obenem poudaril predvsem pomen dejanske izvedbe napovedanih ukrepov. Uvodoma je ocenil, da gre za dobro zapisan politični dokument, vendar takšnim besedilom samim po sebi ne pripisuje posebne teže. "Najprej naj povem, da so ta izhodišča lepo napisana. To je en politični dokument ... takih lepih političnih dokumentov sem v zgodovini videl veliko," je dejal.

Po njegovem mnenju je ključno vprašanje, kaj bo iz zapisanega dejansko nastalo v zakonodajnem procesu. "Seveda je pomembno, kaj bo iz tega dokumenta potem nastalo, kakšne vsebine bodo prišle v državni zbor, in takrat bomo lahko ocenjevali ta dokument," je poudaril.

Ob tem je dodal, da sam trenutnim izhodiščem ne pripisuje večjega pomena, dokler ne bodo prevedena v konkretne politike.

Napoved posvetovalnega referenduma o interventnem zakonu o razvoju Slovenije je sprožila ostre odzive v političnem prostoru.

Po besedah Mesca je problematično že to, da zakon ni šel skozi socialni dialog, hkrati pa posega v temeljne sisteme države, vključno s pokojninskim. Opozoril je tudi na enotno kritiko strokovne javnosti in na po njegovem mnenju prikrite določbe v zakonu. "Če berete mnenja stroke, je praktično enoglasno, da je zakon škodljiv," je dejal in dodal, da predlagatelji sicer izpostavljajo znižanje DDV na osnovne potrebščine, vendar naj bi bili učinki za državljane minimalni.

Ob tem je izpostavil tudi vprašanje socialne kapice, ki naj bi po njegovih besedah najbolj koristila najvišje plačanim posameznikom. "Medtem ko bodo ljudje prihranili evro ali dva, bo šef največje banke v Sloveniji prihranil 12 tisoč evrov na svojih socialnih prispevkih mesečno," je opozoril.

Mesec je kritičen tudi do predlaganih sprememb na področju upokojevanja. Po njegovem mnenju zakon ne prinaša večje svobode zaposlenim, temveč daje več moči delodajalcem. Kot posebej sporno je izpostavil hitrost sprejemanja zakona, zaradi katere po njegovem mnenju javnost sploh nima možnosti, da bi razumela vse njegove posledice. Zato meni, da je referendum nujen. "Zdi se mi edino normalno, da se o tako rigoroznih ukrepih javno pogovorimo."

Na drugi strani Han sicer podpira možnost posvetovalnega referenduma, vendar poudarja, da ta sam po sebi ne predstavlja prave rešitve. "Za posvetovalni referendum zadeve ne bomo zavlekli niti za en teden," je ocenil in dodal, da bo vlada oziroma koalicija, ki ima večino, takšen predlog verjetno hitro odpravila.

Kljub temu meni, da je zakon problematičen predvsem zaradi svoje vsebine. Po njegovih besedah ne gre za interventni zakon, temveč za poseg v temeljne družbene vrednote. "Ta zakon ubija solidarnost. Je slab in ga je treba odmakniti," je poudaril.

Po njegovem mnenju bi morali najprej vzpostaviti novo vlado, nato pa spremembe pripravljati v sodelovanju s socialnimi partnerji, sindikati, delodajalci in strokovno javnostjo.

Vprašanje politične podpore referendumu o interventnem zakonu ostaja ena ključnih odprtih dilem. Mesec kljub negotovim številkam v državnem zboru vztraja, da bi morali o zakonu odločati državljani.

Kot poudarja, je prav stranka Resni.ca na volitvah gradila svojo kampanjo na neposredni demokraciji. "Prišli so s sloganom 'moč ljudem' in obljubljali, da bodo o najpomembnejših vprašanjih odločali ljudje na referendumih. To je eklatanten primer takega zakona," je dejal in dodal, da bi morali, če želijo ostati verodostojni, referendum podpreti.

Po njegovih besedah bodo vložili zahtevo za posvetovalni referendum in zahtevali 30-dnevno javno razpravo. Ob tem pa pričakuje, da bo parlamentarna večina skušala postopek pospešiti. "Pričakujem, da bodo naredili vse, da se o tem odloča že v ponedeljek. Če bo tako, bomo šli v zakonodajni referendum z zbiranjem 40.000 podpisov," je pojasnil.

Han pa ostaja skeptičen glede politične realnosti takšnega scenarija. Ne verjame namreč, da bo Resni.ca sledila svojim predvolilnim zavezam. "Ne delam si utvar, da bodo sledili temu, kar so govorili pred volitvami, ker dejstva kažejo v nasprotno smer," je dejal.

Čeprav v SD podpirajo posvetovalni referendum, Han ocenjuje, da bi imel ta v praksi omejen učinek. "Verjetno bo zamaknil zakon le za dan ali dva," meni. Kot alternativo izpostavlja možnost zakonodajnega referenduma, a opozarja, da je takšen postopek zahteven. "Ljudje so premalo informirani in tak referendum je težko dobiti," opozarja.

Zato se sam bolj nagiba k ustavni presoji. "Ta zakon je slab za državo in ljudi. S tem zakonom ljudje dobijo, da Slovenija ne bo več takšna kot je bila," je poudaril.

Mesec ob tem vztraja, da zakon ne bi smel biti sprejet po hitrem postopku brez širše razprave. "Vsi ukrepi morajo skozi javno razpravo, socialni dialog in strokovno presojo. Ne morejo jih kar vsiliti ljudem," je dejal.

"Če bi šlo skozi dialog in presojo, bi bil to legitimen zakon desne koalicije in če bi prej ustvarili proračunski prostor zanj. Tako pa bodo državo že na začetku mandata vrgli iz tira in povzročili kaos," opozarja.