Lidija Jerkič na čelu ZSSS ostaja še pet let

Jerkič je v nagovoru delegatov dopoldne v Ljubljani dejala, da si na kongresu leta 2017, ko je bila izvoljena za svoj prvi mandat, "niso mogli bolj napačno predstavljati obdobja, ki je sledilo".

Kot je spomnila, se je pojavila epidemija covida-19, z njo pa hitra digitalizacija. Prišlo je do prehoda delavcev v popolnoma druge poklice, povečala se je prekarnost, razmahnilo se je platformno delo, zgodilo se je "hitro usihanje demokracije", je naštela.

V petih letih so se zamenjale štiri vlade, z njimi pa štirje ministri za delo, je povzela in dodala, da je to povzročilo veliko nekonsistentnost, saj se je menjal celoten koncept delovanja države. "Slovenija je bila nekako podobna ladji, ki je izgubila premec in jo veter porine v smer, v katero pač jo. Upam, da se je to negotovo obdobje končalo," je dejala.

Kritična je bila tudi, ker je bil za več kot leto dni prekinjen socialni dialog. "Nikoli prej se ni zgodilo, da tisti, ki bi se moral najbolj truditi za to, to je minister za delo, razen na verbalni ravni, ni mignil s prstom, da bi dialog spet stekel," je bila ostra. Po njenih besedah so se v zvezi v zadnjih petih letih trudili delovati na način, kot so najbolj znali. Zaradi covida jim je bilo onemogočeno članstvo, "kar ima včasih posledice pri včlanjevanju in odnosih, a ne dvomim da bomo to popravili", je optimistična.

V izjavi za medije ob robu dogodka je poudarila tudi pomembnost sindikalizma. "Kapital je vladar sveta. V sindikatih skušamo temu kapitalu strgati tisti delček, ki ne bi šel lastnikom kapitala, ampak tistim, ki poskrbijo za to, da ta kapital raste. Mi smo pravzaprav protiutež temu kapitalu, prizadevanja pa gredo vedno v smer, da bi imeli od zasluženega kaj več tudi ljudje, da bi bil njihov standard boljši, da bi bil njihov ekonomski in socialni položaj ustreznejši," je dejala. "To je bitka, ki traja 150 let in bo še trajala. Prepričana sem, da smo sindikati, čeprav nismo najboljši, edini, ki si prizadevamo v to smer," je dodala.

Težave: prekarnost in plače

Med ključnimi prioritetami za naprej je izpostavila ukvarjanje z novimi oblikami dela, saj se trg dela spreminja, v tem kontekstu s platformnim delom, ki je v celoti neurejeno, in drugimi oblikami prekarnosti.

Ukvarjali se bodo tudi s plačami, ne samo v javnem, temveč tudi v zasebnem sektorju. "Tukaj ostajajo ideja socialnega sporazuma, ideja splošne kolektivne pogodbe, spodbujanje kolektivnega pogajanja, ob tem pa ne samo minimalna plača, temveč vse plače," je naštela.

Prav tako načrtuje poudarek na varnosti in zdravju pri delu, saj je to "nekaj, kar vsi potiskamo v ozadje, pa je to narobe, saj gre za 900.000 zaposlenih ljudi", ter izobraževanju. "Želja je, da sindikati svojemu članstvu ponudimo boljše priložnosti na trgu dela in to izobraževanje gotovo je," je navedla.

"Pred nami je novo mandatno obdobje, za katerega si želimo v prvi vrsti več varnosti in predvidljivosti," pa je Jerkič dejala po izvolitvi, pri čemer je za njeno imenovanje glasovalo 69 delegatov, proti jih je bilo 14.

Po njenih navedbah so z vojno v Ukrajini ogrožene temeljne civilizacijske pridobitve, izzivi zelenega prehoda pa ogrožajo vrsto delovnih mest, ki bodo postala nepotrebna. "V negotovih razmerah vendarle ne smemo pozabiti, da prostor za izboljšave obstaja in da je naša glavna naloga, da ga izboljšamo za delavko in delavca," je razložila.

Generalni sekretar zveze Boštjan Medik

Delegati so izvolili tudi generalnega sekretarja zveze, in sicer je bil z 72 glasovi za in 13 proti potrjen Boštjan Medik. "Kongres vidim kot točko, ki razmejuje dve obdobji. Na tej točki se ustavimo, globoko vdihnemo, pogledamo nazaj in se zazremo v prihodnost. Zavedati se moramo odgovornosti do naših članov, tudi ostalih, ki niso naši člani, pa pričakujejo, da bomo opravili svojo nalogo oziroma poslanstvo," se je zavzel po glasovanju.

Glasovno pravico je imelo 100 delegatov, glasovalo jih je 86. Pri glasovanju za predsednico so bile neveljavne tri glasovnice, pri glasovanju za generalnega sekretarja pa dve.

Prav tako so na kongresu potrjevali spremembe statuta, obravnavali in potrdili so poročilo o opravljenem delu v obdobju 2017-2022 ter programske usmeritve za mandatno obdobje 2022-2027.

ZSSS je največja sindikalna centrala v Sloveniji. Sestavlja jo 23 sindikatov dejavnosti iz industrijskega, storitvenega in javnega sektorja, skupaj pa šteje 130.000 članov.

Mesec: 'Verjamem v naš socialni model'

Na kongresu ZSSS v Ljubljani je spregovoril tudi minister za delo Luka Mesec, ki je dejal, da brez sindikalnega gibanja ne more biti nove družbene pogodbe. Ob tem je izpostavil cilj, da "skupaj dosežemo solidarno prihodnost". 

V uvodnem nagovoru je minister spomnil, da je ob nastopu funkcije obljubil, da bo vedno na strani dela, "stvari pa lepo premikamo v to smer". Kot je spomnil, so uspešno znova vzpostavili socialni dialog. Ob prvem srečanju socialnih partnerjev je bil po njegovih besedah tako gost zrak, da bi se ga dalo na trenutke rezati z nožem, nato pa so stvari stekle.

"Potrudil se bom, da boste sindikati vedno za pogajalsko mizo, ko se bomo odločali o ključnih razvojnih zadevah te države," je napovedal in dodal, da nove družbene pogodbe brez sindikalnega gibanja ne more biti.

Minister je kot skupno poslanstvo izpostavil še, da je treba ljudem dati moč videti, da se stvari da spremeniti, na ta način namreč lahko postanejo aktivni sindikalisti in državljani.

"Verjamem v naš socialni model," je navedel. "Postavljen je tako, da vsi uživamo v delovnih razmerjih dostojne delovne pravice, res pa je, da imamo kup problemov," je dodal. Med njimi je omenil le še okoli 30-odstotno sindikalno pokritost delovne sile, pri čemer sindikati ne pokrivajo več vseh panog. Vedno več je prekarnosti, netipičnih delovnih razmerij, migrantskega dela, socialnega dampinga in zato izkoriščanja, je nanizal.

Mesec je v tej luči pojasnil, da vidi široko polje skupnega delovanja s sindikati, pri tem pa je povzel geslo kongresa Solidarno. Za socialno pravičnost! "Ogromen skupni cilj je pred nami," je dejal in se zavezal, da bo skušal podati roko, da "skupaj dosežemo solidarno prihodnost".

Na kongresu so spregovorila tudi drugi pomembna imena. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj je povedal, da je ZSSS od nastanka države ključno vplivala na učinkovitost boja za pravice delavcev. Na prehodu v demokracijo "je bila na nek način standard, ki ga je treba doseči, in zgled, kako se da z dobro organiziranostjo okrepiti akcijske sposobnosti sindikalnega gibanja".

Danes po njegovih besedah ni nič drugače, "ZSSS je ključna za sindikalno gibanje v Sloveniji, za uveljavljanje pravic delavstva, je člen, ki je preprosto nepogrešljiv. Brez ZSSS slovenskega sindikalnega gibanja ni". Se je pa Štrukelj na koncu zavzel za solidarnost med sindikati.

Zbrane je nagovorila tudi konfederalna sekretarka Evropske konfederacije sindikatov (Etuc) Lina Carr, ki je pozvala, da morajo biti sindikati zelo pozorni in pripravljeni, da se borijo ob vsaki priložnosti. Kot je opozorila, pa se v boju za pravice doma ne sme pozabiti, da se je treba za boljši jutri boriti v Evropi. "Kar se zgodi v Bruslju, pride nazaj sem," je bila jasna.

Za govornico je stopil tudi predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš, ki je menil, da je "socialni dialog temelj zdravja demokracije". Kot je povedal, smo pred zahtevnimi časi, prihodnje leto nas čakajo izzivi, kakršnim nismo bili priča že od druge svetovne vojne. "Ključnega pomena bo, da bomo nastopili skupaj," je ocenil.

Po Trobiševih besedah pa danes ni biti enostavno socialni partner, saj so na različne teme pogosto različni pogledi. Ob tem je naslovil tudi državo, saj da delodajalci pogrešajo določene ukrepe, s katerimi bi se pomagalo "tistim, ki so ključni igralci, da lahko delavci dobijo več".

Kongresa se iz drugih sindikalnih central poleg Štruklja udeležujejo tudi predsedniki Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen in Slovenske zveze sindikatov Alternativa Predsednik Zdenko Lorber.

Prav tako sta na dogodku prisotna dolgoletni predsednik ZSSS Dušan Semolič in nekdanji generalni sekretar zveze Pavle Vrhovec.

Gostje z delodajalske strani so poleg Trobiša izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček, predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič ter predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar.