Mesec: Z elektronskim evidentiranjem ur želimo zaščititi delavce

Da bi beleženje evidenc o prihodih, malicah in odhodih postalo izključno elektronsko, je ideja, stara že nekaj let, pravi Jakob Počivavšek  iz Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam. Na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) vsako leto obravnavajo poročila Inšpektorata za delo, težave v praksi pa so spodbudile razmislek o elektronski rešitvi. "Inšpektorat za delo je več let v svojih poročilih opozarjal da na podlagi obstoječe zakonodaje ne more vršiti učinkovitega nadzora nad evidentiranjem delovnega časa," pravi Počivalšek.

V Obrtno-podjetniški zbornici predlogu ostro nasprotujejo, prepričani so namreč, da prinaša dodatno birokracijo in stroške. "Če se primerjamo z drugimi evropskimi državami, ki so elektronsko razvitejše, nimajo niti v eni državi samo elektronskega evidentiranja, to pa z razlogom," pravi Blaž Cvar. Poleg tega pa predlog po njihovem ne sledi novim oblikam dela, saj obstaja veliko panog, "ki niso zgolj proizvodne hale, kjer se v vratarnici poštempljamo". "Imamo tudi dejavnosti, ki jih imamo na terenu, ki jih izvajamo na načine, kjer delodajalec naprav, ki beležijo elektronski delovni čas, nima pod nadzorom," dodaja Cvar.

Na nasprotnem bregu pa so sindikati. Predlog je dobrodošel, ne uvaja nobenih revolucionarnih sprememb, evidentiranje je že danes obvezno. Priznavajo sicer, da ostaja še nekaj odprtih vprašanj, a predlog pozdravljajo, pravi Počivalšek. Do 27. avgusta je mogoče na portalu e-demokracija oddati svoj komentar na predstavljeni predlog, enako možnost pa bodo imeli do konca poletja tudi sindikati in delodajalci v okviru ESS.

Iskanje kompromisov in rešitev z javno razpravo

Kot je v oddaji 24UR ZVEČER medtem poudaril minister za delo Luka Mesec, "evidentiranje ni enako kot štempljanje". Zagotovil je, da nihče ne uvaja obveznega štempljanja, in poudaril, da ne gre za predlog njihove ekipe na ministrstvu. Pojasnil je, da se je s predlogom soočil pred tremi tedni na ESS. "Sindikati so zahtevali, da se ta zakon prestavi v parlamentarno proceduro, delodajalci so temu nasprotovali, ker so trdili, da ta zakon še ni usklajen, sam pa sem kot mediator posegel vmes in predlagal, da damo zakon do konca avgusta v javno razpravo. Obe strani pa sta se s tem strinjali," je pojasnil.

"Naše ministrstvo je skrbnik tega zakona. Zakon o evidencah delovnega časa že obstaja, delodajalci pa so obvezani po tem zakonu evidentirati delovni čas. Kar se zdaj uvaja, pa je digitalno evidentiranje, beleženje v aplikacijo in ne v beležko," je dejal. Kot je navedel, namreč ljudem pod trenutnim načinom beleženja pogosto izginjajo nadure, delavci delajo prekomerno, prav tako pa pogosto nimajo omogočenega predpisanega počitka.

Jure Knez iz Dewesofta mu je medtem odgovoril, da v takih primerih velja zakon velikih številk. "V Sloveniji imamo milijon zaposlenih. Če porabimo pet minut več časa za to, da bomo evidentirali delovni čas, potem je to pet milijonov minut, kar je 100.000 ur in več sto ljudi, ki bo vsak mesec oddajalo neka poročila," je navedel. Vse to pa bo, kot je izpostavil, tudi stalo dodaten denar.

Vendar pa, kot je dejal Mesec, niso tako daleč narazen, kot se morda zdi: "Nesmiselno je, da bi intelektualno delo ocenjeval po tem, koliko časa oseba presedi v pisarni. Nimajo pa vsi privilegija, da bi delali intelektualno. Še vedno imamo več tisoč proizvodnih delavcev, delavcev v gradbeništvu, v trgovinah in drugih, ki jim konec meseca izginjajo nadure, ki delajo prek časa, ki niso plačani za delo, ki ga opravijo. Tam si želimo narediti evidence bolj transparente, da jim ne bodo kršene delavske pravice in da bodo za delo, ki ga opravijo, tudi plačani."

A Knez ob tem poudarja, da ima vsak sistem luknje in da bo nekdo, ki bo želel kršiti zakonodajo, našel način, kako to delati navkljub digitalnim evidencam. Ob tem pa je še karikiral: "To je tako, kot če bi zaradi nekoga, ki na avtocesti vozi 250 kilometrov na uro, dali splošno omejitev 50 kilometrov na uro. Potrebno je najti načine, kako takšne ekstreme dejansko kaznovati in izničiti."

Javna razprava je sicer odprta do konca avgusta, minister pa je poudaril, da je v iskanju kompromisa. Ob tem pa je poudaril tudi, da njihov cilj ni zavoljo peščice kaznovati vse, temveč želijo najti rešitve, kako med poklici vzpostaviti smiselne rešitve.

Celoten pogovor si lahko pogledate v videu.