Mesić v Beogradu: EEZ ni uperjena proti nikomur
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je med uradnim obiskom v Beogradu odgovarjal tudi na novinarska vprašanja o nameri Zagreba za razglasitev izključne ekonomske cone (EEZ) na Jadranu. Po ustavi nekdanje SFRJ so bile tedanje republike države in njihove kopenske meje so bile določene, kar je priznala tudi Badinterjeva komisija. Po drugi strani pa meje na morju niso bile določene. A za to obstajajo mednarodne konvencije, po katerih velja, da morajo republike, ki ležijo ob morju, določiti svoje meje. V kolikor tega ne morejo storiti, pa gre zadeva na razsodišče, je pojasnil Mesić.
Hrvaški predsednik je zatrdil, da ima država z dostopom do odprtega morja pravico razglasiti EEZ in da so to avtonomno pravico izkoristile mnoge države. Ker je Jadransko morje široko samo 170 navtičnih milj, torej manj od širine, ki jo za EEZ dopušča mednarodna konvencija o pomorskem pravu iz leta 1982 (200 navtičnih milj), se mora zainteresirana država o razmejitvi dogovoriti s sosedo, ki ima prav tako pravico razglasiti EEZ. V konkretnem primeru je to Italija, a pravico do EEZ imata tudi SČG in Albanija, je dejal. Če bi vse te države razglasile EEZ, bi se vseeno morale dogovoriti o plovnem režimu v teh conah, ki ne sme biti manj ugoden, kot je zdaj na odprtem morju. Zato so tudi potrebna posvetovanja in dogovori, je dodal.
Mesić je še poudaril, da je namen razglasitve EEZ ekološka zaščita Jadrana, opredelitev plovnega režima in varstvo ribjega fonda, vse to pa ni v škodo koga drugega. "Zato je treba zmanjšati napetosti, sesti za mizo in zadevo prepustiti strokovnjakom, da rešijo to vprašanje in da ne obremenjujemo preveč javnosti z vprašanji, ki se rešujejo v skladu z mednarodnimi konvencijami," je še povedal Mesić in zatrdil, da to "zanesljivo ni uperjeno proti nikomur".
Picula: Slovenija nima teritorialnega stika z odprtim morjem
V pogovoru za reški dnevnik pod naslovom "Sloveniji jamčimo svoboden prehod po našem morju in pravico do prvega izlova" je Picula poudaril, da je treba ločevati dve osnovni stvari: neškodljiv pristop do odprtega morja, ki ga Slovenija že ima, in stik teritorialnega morja z odprtim morjem, ki ga Slovenija nima. Slovenske in tuje ladje prosto vstopajo in izstopajo iz slovenskih pristanišč na odprto morje. To je sistem neškodljivega prehoda, ki ga Sloveniji ni moč odvzeti. Drugo pa je teritorialni stik z odprtim morjem: menimo, da tega Slovenija nima, ker njeno teritorialno morje zapirata teritorialni morji Italije in Hrvaške, je dejal.
Kot je dejal Picula, ni treba, da bi Hrvaška Sloveniji jamčila prost prehod prek njenega teritorialnega morja, ker je to slovenska mednarodna pravica. Nasprotno, je poudaril, v primeru razširitve jurisdikcije na Jadranu imajo po mednarodnem pravu države sosede, predvsem če so v neugodnem zemljepisnem položaju, kot je Slovenija, prve pravico do ribolova viška ribolovnih kvot, o katerih se je treba dogovoriti. Slovenija torej na noben način ne bo diskriminirana, je dejal Picula.
Na vprašanje, kaj je pomembnejše - razglasitev EEZ ali dobri odnosi s Slovenijo, je minister odgovoril, da eno ne izključuje drugega. "Če vam domače in mednarodno pravo ob ugodnih okoliščinah omogočata, da nekaj dokončate, potem se je tega treba lotiti, vendar je pri tem treba potrpežljivo sanirati nesporazume s sosedi, ki mislijo drugače," je dejal Picula in dodal, da ne izključuje možnosti, da bo Hrvaška razglasila EEZ v Jadranu.
V pogovoru za Vjesnik pod naslovom "Če se ne dogovorimo s Slovenci, bomo šli na arbitražo" pa je poudaril, da so privolili v pogovore 16. septembra, čeprav niso zadovoljni s predlagano ravnjo pogajalcev. Ne gre za ugotavljanje, ali ima Hrvaška pravico do razglasitve EEZ ali za neko njeno inačico, temveč za to, kako bomo politično premostili nastale okoliščine. Glede premoščanja okoliščin je Picula nekoliko skeptičen, saj se odnosi na tej ravni prek noči niso spremenili. Sicer pa ga ohrabruje blažja retorika na slovenski strani. Ob tem je izrazil upanje, da se bo slovenski veleposlanik vrnil v Zagreb.
S pripombo novinarja, da je živčnost glede EEZ predvsem rezultat nerešenih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško, se Picula strinja. Če bi bilo vprašanje meje že rešeno, sporazum pa podpisan, takih slovenskih odzivov ne bi bilo. "Do podpisa pa ni moglo priti, ker smo v različnih obdobjih morali odstopiti od raznih inačic tega sporazuma," je dejal Picula. "Zadnjič smo to delo poskušali dokončati leta 2001. Da bi prispevali k sklenitvi celotne zgodbe o meji, je takrat na hrvaški strani prišlo do velikih koncesij. Znano je, da je sporazum na Hrvaškem naletel na prevelik odpor in je bilo od njega resnično treba odstopiti," je dejal Picula.
