Mestni svetniki občine Ljubljana niso uspeli končati razprave o predlogu letošnjega proračuna občine. Seja se bo tako nadaljevala v prihodnjih dneh. Sicer so svetniki lahko poslušali nastope načelnikov oddelkov mestne uprave, ki so svetnikom predstavili nekatere podrobnosti iz predloga letošnjega proračuna.
V dobrih 52 milijard tolarjev "težkem" proračunu so snovalci med drugim predvideli, da bi bilo 27 odstotkov sredstev namenjenih izobraževanju, 17,6 odstotka stanovanjski dejavnosti in prostorskemu razvoju, 16 odstotkov naj bi porabili za financiranje javne uprave, 11,8 odstotka pa za gospodarske dejavnosti. Za financiranje področja zdravstva je v predlogu predvideno 0,49 odstotka sredstev iz proračuna.
Kam bo šel denar?
Direktorica mestne uprave MOL Darja Glavaš je pojasnila, da je osnutek proračuna restriktiven tudi za mestno upravo. Tako je za plače in dodatke zaposlenih v mestni upravi predvideno 2,814 milijarde tolarjev, za plače funkcionarjev, torej za županjo in podžupane, pa 38 milijonov tolarjev. V kadrovskem načrtu mestne uprave je po besedah Glavaševe zaradi nerealne sistematizacije iz minulih let razkorak med sistematizacijami in realnim stanjem. Tako je za letošnje leto predvidenih 573 zaposlenih, čeprav jih je za zdaj zaposlenih še 590.
Načelnik oddelka za gospodarske javne službe in promet Pavel Klavs je pojasnil, da je v predlogu proračuna za področje gospodarskih dejavnosti predvidenih 6,1 milijarde tolarjev. Od tega naj bi samo za vzdrževanje cest porabili slabe 1,3 milijarde, za vzdrževanje semaforskega sistema pa 214 milijonov tolarjev.
Načelnik oddelka za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport Marko Trškan je dejal, da bi bilo od 14 milijard tolarjev "izobraževalnega proračuna" 5,263 milijard namenjenih plačam 125 sofinanciranih delavcev v osnovnih šolah, 29 socialnih delavcev in devetih svetovalcev. Področju socialne varnosti pa naj bi bile v letošnjem proračunu namenjene dobre tri milijarde tolarjev.
Načelnik oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost Blaž Peršin pa je opozoril, da bodo že samo za osnovne obveznosti, kot so plače in osnovno vzdrževanje spomenikov v lasti MOL, porabili skoraj 64 odstotkov vseh njihovih sredstev.
Med načrti za letošnje leto je načelnica oddelka za gospodarske dejavnosti in turizem Vanja Rangus omenila oblikovanje sklada tveganega kapitala skupaj s Centrom za razvoj malega gospodarstva in Tehnološkim parkom. Njihova glavna cilja na področju podjetništva pa naj bi bila povečanje inovativne sposobnosti mesta in pridobivanje sredstev iz evropskih skladov.
Očitki zaradi vzpenjače
V razpravi so se svetniki največkrat oglasili na račun nekaterih trditev iz županjinega uvodnika. Tako je Drago Čepar (SLS) opozoril na "past preteklega vlaganja", ki po njegovem prepričanju grozi mestu v obliki vzpenjače. Po njegovem prepričanju je problem v tem, da je mestna uprava že toliko vložila v ta projekt, da se jim zdi, da zdaj ne bi smeli nehati. Čepar meni, da je projekt vzpenjače vprašljiv, saj ideja sega še v 19. stoletje, ko je bila mogoče res vizionarska, v 21. stoletju pa je tehnologija tako napredovala, da je to že zastarelo. Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije) pa je v svojem dolgem nastopu med drugim kritiziral slabo poslovanje tistih delov mestne občine, ki jih vodi županja ter predlog, da bi vzpenjača delovala v sklopu Ljubljanskega potniškega prometa.
