Urška Klakočar Zupančič je dogovor pospremila z oceno, da gre za nekaj neobičajnega, "ampak očitno bo naslednji mandat zanimiv". "Tudi mene je presenetilo, kaj se je izcimilo iz sestanka glede predsedovanja mandatno-volilni komisiji, in potem mesto podpredsednika, kar je neobičajno in se mi zdi, da se nakazuje mandat, ki bo precej težaven in verjetno odvisen od sodelovanja in konstruktivnosti manjših političnih strank, ki so se prebile v parlament," je dodala.
Predlog za potrjen razrez mest med poslanskimi skupinami je sicer tudi med drugimi udeleženci sestanka po informacijah STA požel nekaj presenečenja. Tudi zato, ker naj bi predsedniško mesto naposled pripadlo poslanski skupini Demokratov na predlog Svobode.
Kdo bo predsednik, bo določila poslanska skupina Demokratov sama, je po sestanku pojasnil vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic, svoj predlog pa so Demokrati že kmalu po sestanku sporočili predsednici DZ.
Poslanski skupini Svoboda in SDS bosta imeli v mandatno-volilni komisiji po pet članov, trojčku okoli NSi bosta pripadla dva člana, poslanske skupine SD, Demokrati, Levica z Vesno in Resni.ca bodo imele po enega, prav tako bo eno mesto pripadlo predstavnikoma narodnih skupnosti.
Križan: Ni bil naš predlog, a sprejemamo odgovornost
Najstarejši izvoljeni poslanec v novem sklicu DZ Franc Križan iz vrst Demokratov, ki bo v petek vodil ustanovno sejo DZ do izvolitve novega predsednika, je po sestanku v DZ dejal, da Demokrati ne želijo politično trgovati.
"Glede na to, da so se volivci odločili, da ne želijo enobarvne vlade, ampak želijo pogovarjanje, smo se tako tudi obnašali," je dejal. "Predlagali so nas, mi smo odgovornost sprejeli, ker smo stranka, ki želi povezovati, sodelovati z vsemi in spoštovati mnenje volivcev," je dejal.
Križan je popoldne na družbenem omrežju sporočil, da je predsednico DZ obvestil, da za predsednika MVK predlagajo njihovega poslanca Tadeja Ostrca. Zapisu je Križan pripel tudi dopis predsednici DZ, pod katerega se je podpisal kot začasni vodja poslanske skupine.
Ostrc je sicer predsednik sveta stranke, v iztekajočem se mandatu vlade Roberta Goloba pa je bil tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje v času, ko je resor vodil Danijel Bešič Loredan.
Križan je ob tem komentiral tudi prihajajočo ustanovno sejo DZ, ki jo bo vodil. Na vprašanje, ali bi ga zanimal mandat predsednika DZ tudi za daljši čas, pa je ocenil, da z njegovim imenovanjem trenutno "ne rešujemo nič". Po njegovih besedah želijo Demokrati najprej poiskati odgovore na ključna vsebinska vprašanja, kot so boj proti korupciji, ureditev pogojev za gospodarstvo, decentralizacija in urejanje zdravstva. "Dokler niso rešena ključna vprašanja, ne bomo dali predloga za predsednika DZ," je navedel.
Je pa dejal, da ostajajo državotvorni in pripravljeni na dogovore na vseh straneh.
SDS na desni, na sredini NSi, SLS, Konkretno in Svoboda, levo pa ostali
Na današnjem sestanku pri Klakočar Zupančičevi so se začasni vodje poslanskih skupin in poslancev dogovorili tudi o sedežnem redu poslank in poslancev, kar je po besedah predsednice DZ potekalo precej gladko, potem pa so sestanek med odločanjem o sestavi mandatno-volilne komisije dvakrat prekinili.
Kot je razvidno iz grafičnega prikaza sedežnega reda v veliki dvorani, bo poslanska skupina SDS sedela na desni strani dvorane, na sredini poslanci liste NSi, SLS in Fokus ter poslanci Svobode. Na levi strani, takoj ob sedežih v sredini, bodo sedeže zasedli poslanci Demokratov, za njimi poslanci stranke Resni.ca, v vrsti za temi pa poslanca narodnih skupnosti. Dalje proti levi pa bodo sedeže zasedli še poslanci SD in poslanci Levice, ki torej ostajajo na dosedanjih sedežih.
Klakočar Zupančičeva, ki se poslavlja z mesta predsednice DZ, si želi, da bi lahko opravila primopredajo, a je dejala, da težko napove, kaj se bo v resnici zgodilo.
Pokomentirala je tudi ugibanja, da bi lahko bil novi predsednik DZ vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. Spomnila je, da sta imela v prejšnjem sklicu DZ "kar konstruktiven odnos", se pa včasih tudi nista strinjala oz. ji je on velikokrat nasprotoval. "Jaz sem za svojimi odločitvami vedno trdno stala in sem jih tudi argumentirala. In še sedaj stojim za njimi," je dejala.
Mandatno-volilna komisija (MVK) državnega zbora je eno izmed stalnih delovnih teles parlamenta. Njena glavna naloga je obravnavati vprašanja, povezana z mandati poslancev, volitvami in imenovanji. Med drugim preverja skladnost postopkov pri volitvah in imenovanjih, obravnava poročila o volilni kampanji in opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in poslovnik državnega zbora. Komisija je ključna pri zagotavljanju zakonitosti in pravilnosti parlamentarnih procesov, povezanih z izvolitvijo poslancev in drugimi pomembnimi odločitvami.




















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.