Petim restavracijam ena Michelinova zvezdica, Hiši Franko pa kar dve

Ani Roš kot prvi v regiji podelili dve zvezdici:

Samo 473 restavracij na svetu ima dve zvezdici. Ena je tudi v Sloveniji. In to je Hiša Franko z izjemno kulinarično mojstrico Ano Roš, ki je v zahvali poimensko naštela svoje najtesnejše sodelavce. "To je le začetek izjemne zgodbe, ki se bo še nadaljevala, to vam obljubim," je dejala. Napovedala je, da si bo dala ob tej priložnosti narediti svojo prvo tetovažo. Ne zvezdice, pač pa napis "Po vsakem dežju posije sonce." 

"Sama se ne bi bila pripravljena spremeniti zaradi ene zvezdice manj ali dveh manj ali dveh več. Zdi se mi prav, da ostaneš zvest svoji filozofiji in temu, kar počneš. In če je to nagrajeno, je to predvsem nagrajeno s tvojimi gosti. Naši gosti prihajajo v Hišo Franko, zato ker smo takšni, kot smo," pa je nedvomno največja zvezda slovenske kulinarične scene po podelitvi pred mikrofonom strnila svoje misli. 

Roševa se je zahvalila svoji, kot je dejala, predani in ambiciozni ekipi, ki ji je današnje priznanje še dodatna motivacija. "Malo prej sem tekla ven in se prvič razjokala v njihovem objemu. To ni moja zvezdica, to je naša zvezdica," je poudarila. "Za mene je danes veliki dan, ampak jutri je povsem normalen delovni dan," je zaključila. 

Pet restavracij v Sloveniji je dobilo eno zvezdico. To so: 

Hiša Denk in chef Gregor Vračko. "Zdaj sem malo šokiran," so bile njegove prve besede po razglasitvi. Takoj nato je povedal, da zvezdica pripada njegovi ekipi. 

Restavracija Pri Lojzetu (dvorec Zemono) s chefom Tomažem Kavčičem. "Hvala za to. Verjeli ste vame. To je moje delo, delo moje družine in moje ekipe zadnjih 20 let," je dejal. 

Vila Podvin in chef Uroš Štefelin. "Šokiran sem. To je izjemno. Hvala. To je za mojo ekipo," je dejal. 

Restavracija Dam in chef Uroš Fakuč. "Zelo sem srečen. To je projekt, ki traja že 20, 25 let. Ko sem bil najstnik, so to bile moje sanje. Tako srečen sem," je dejal v prvem odzivu in se zahvalil družini, ki mu pomaga in ga podpira.

Restavracija Atelje in chef Jorg Zupan. Ker je zbolel, je priznanje v njegovem imenu prevzel njegov poslovni partner. "Srečni smo, ko so srečni naši gostje," je dejal in poudaril, da si vedno prizadevajo uporabljati lokalne sestavine. 

Vrhunskih slovenskih chefov, ki so upravičeno potihem pričakovali vsaj eno zvezdico, je še kar nekaj in to pove več kot dovolj o slovenskem gastronomskem ustvarjanju. Pa čeprav je z zvezdicami nikoli radodarni Michelin razveselil le redke izbrance med njimi.  

Dobitniki posebnega priznanja za trajnost v kulinariki: 

Gostišče Grič in Luka Košir.

Monstera bistro in Bine Volčič.

Hiša Franko in Ana Roš. 

Gostilna Za gradom in Davide Crisci. 

Gostilna Krištof in Uroš Gorjanc. 

Gostilna Mahorčič in chefinja Ksenija Krajšek Mahorčič. 

Priznanje "Michelin plate" za posebno kakovost hrane je dobilo 37 restavracij, priznanje "Bib Gourmand" za izjemno razmerje med ceno in kakovostjo pa devet: 

Restavracija Etna in Igor Peresson.  

Restavracija Ruj in Peter Patajac.  

Gostišče Grič in Luka Košir.  

Ekipa restavracije Hotela Jožef.

Gostilna Na Gradu in Damjan Fink.  

Gostilna Rajh in Leon Pintarič.  

Gostilna Mahorčič in Ksenija Krajšek Mahorčič.

Gostilna Repovž in Meta Repovž.  

Restavracija Evergreen in Mojmir Marko Šiftar.  

Ob pravem času

Slovenija je 34. Michelinova destinacija, rdeči vodnik, namenjen naši kulinarični ponudbi, pa ne bi mogel priti ob boljšem času. "Ne gostinstvu ne turizmu ni enostavno ta trenutek. Potrebujemo čisto vsakega gosta, ki danes sede v avto in pride v Kobarid. Zato res hvala za to, kar se je zgodilo danes, ker je bilo skoraj nujno potrebno," se strinja tudi Ana Roš.  Čeprav je turizem in gostinstvo koronavirusna kriza hudo prizadela, vidi v njej tudi priložnost. "Mogoče nam bo korona pomagala, da bomo osvojili tudi domači trg," razmišlja. V njeni restavraciji sicer prevladujejo gostje iz tujine. 

Priznanje, ki ga je Slovenija čakala dolga leta

Michelinove zvezdice. Ena, dve ali tri. Vsaka je vrhunsko kulinarično priznanje, nagrada chefom s pogumom in vizijo, ki so svoje ustvarjanje dvignili na povsem novo raven. Zvezdice pomenijo ugled, prepoznavnost in posledično večji obisk, s tem pa, kar so na lastni koži občutili že številni prejemniki, tudi velik pritisk. A predvsem in veliko bolj so Michelinove zvezdice uspeh. 

Slovenija se je v zadnjih letih trdno zasidrala na svetovnem kulinaričnem zemljevidu in obisk anonimnih (in strogih) Michelinovih okuševalcev oziroma ocenjevalcev je bil pravzaprav pričakovan naslednji korak. "Poleg tega, da je Slovenija vse bolj priljubljena destinacija za turiste, ki jih zanimata kultura in neokrnjena narava, je postala tudi poslastica za ljubitelje dobre hrane in to je pritegnilo pozornost Michelinovih inšpektorjev," so pri Michelinu zapisali konec lanskega leta, ko so razglasitev prejemnikov zvezdic načrtovali še za marec. 

Sloveniji je polaskal tudi Gwendal Poullennec, mednarodni direktor Michelinovih vodnikov in torej alfa in omega svetovne kulinarične kritike. "Odkar je pred skoraj 120 leti izšel prvi Michelinov vodič, je bila naša misija odkrivanje najboljših kulinaričnih destinacij po svetu. Slovenija je nedvomno ena izmed njih, predvsem zahvaljujoč bogatim naravnim virom. Ti omogočajo pridobivanje izredno kakovostnih sestavin, ki jih vrhunski kuharji po vsej državi še izboljšajo," je dejal ob napovedi slovenskih zvezdic. 

"Michelin vstopa zgolj na destinacije z dokazanim kulinaričnim potencialom; s prihodom na slovenski trg potrjuje, da Slovenija sodi v sam vrh svetovne gastronomije. To je odlična spodbuda za naprej in priložnost  za celoten gostinski sektor," so poudarili na Slovenski turistični organizaciji (STO), kjer slovenskemu gastronomskemu ustvarjanju prav letos posvečajo še posebno pozornost. Dobro se zavedajo, kako dobrodošla spodbuda bo Michelinov vodnik še posebej v teh nenavadnih "pokoronskih" časih. 

"Z vznemirjenjem pričakujemo rezultate prvega Michelinovega ocenjevanja slovenskih restavracij, saj bodo globalno izpostavili presežke slovenske gastronomije. Čeprav je mnoge naše načrte in prizadevanja spremenila nova realnost, ki je posledica pandemije novega koronavirusa, prihaja Michelinov vodnik v pravem času. Meje se znova odpirajo in turizem dobiva ponoven zagon," je povedala direktorica STO Maja Pak. "Michelin je še vedno najmočnejša blagovna znamka na področju gastronomije in Slovenija bo tudi uradno postala njegova nova, 34. destinacija. To nas bo uvrstilo na seznam globalno najbolj zaželenih gastronomskih destinacij in izpostavilo naše konkurenčne prednosti, kot so visoka kakovost, usmerjenost v trajnost, varnost, butičnost, avtentičnost, lokalnost," je še dodala.  

Od gum do kulinarike 

Kdo bi si mislil, da lahko povežeš gumarsko industrijo in vrhunsko kulinariko, a prav ta povezava je pred 120 leti rodila gastronomski vodnik, ki je postal najprepoznavnejši in najprestižnejši na svetu. V ozadju je bil, seveda, boj za posel.

Vrniti se moramo v leto 1900, ko je vodnik prvič izšel. V Franciji je bilo takrat manj kot 3000 avtomobilov, precej nizka številka, če želiš preživeti s prodajo pnevmatik. In prav to sta brata Edouard in Andre Michelin, ustanovitelja danes svetovno znanega podjetja, počela. 

Da bi ljudi spodbudila k raziskovanju Francije in s tem k nakupu avtomobilov, sta izdala vodnik s koristnimi informacijami: v njem so zbrali zemljevide, lokacije mehaničnih delavnic ter bencinskih črpalk, navodila za popravilo in menjavo pnevmatik ...  In naslove hotelov. Razdelila sta 35 tisoč brezplačnih izvodov in začela zgodbo, ki zdaj prihaja tudi v Slovenijo. 

Ocenjevanje restavracij so uvedli po prvi svetovni vojni, ko je vodnik doživel precejšnjo preobrazbo. Brata sta rekrutirala skupino inšpektorjev, ki so - že takrat anonimno - ocenjevali kulinarično ponudbo. Sprva so podeljevali le po eno zvezdico, leta 1931 pa so uvedli še danes uveljavljeno lestvico z eno, dvema in tremi zvezdicami. Takrat je vodnik dobil prepoznavno rdečo barvo, ki je niso več spreminjali. 

Med drugo svetovno vojno podobno kot med prvo vodnik ni izhajal, so pa leta 1944 na zahtevo zavezniških sil znova izdali tistega iz leta 1939. Njegovi zemljevidi so namreč veljali za najbolj natančne, poleg tega so jih redno posodabljali.