Njihova predstavnica Vesna Drole nam je pojasnila, da velik del migrantov, ki so "državljani Afganistana, Pakistana in Iraka, prihaja iz območij, kjer zaradi kulturnih in socializacijskih razmer v večini sploh ne vedo, kdaj je kdo rojen. Zapomnijo si letnico rojstva, datuma in meseca pa ne, saj pri njih ne praznujejo rojstnih dni." Policija zato pri takšnih migrantih, ki nimajo dokumentov, operativno taktično preverja osebne podatke, v okviru danih možnosti. Kljub upoštevanju kulturnih razlik pa je možno, da kdo med njimi ta vidik izkorišča in se želi registrirati z lažnimi podatki.
Nekateri migranti navajajo napačne podatke, da jih ne bi mogli vračati v države, kjer so jih registrirali
Predstavnica Sindikata policistov Slovenije Suzana Drašler pa je za 24ur.com pojasnila, da glede postopkov registracije drži pojasnilo Policije, da mnogi med njimi ne praznujejo rojstnih dni, da pa je res tudi, da prebežniki v vsaki državi posredujejo drugačne rojstne podatke. Do tega naj bi prihajalo, ker se migranti zavedajo, da bi jih lahko, v kolikor bodo povedali resnične podatke, vračali v države, kjer so jih posredovali, saj so seznanjeni s postopki vračanja. Gre torej za to, da po eni strani mnogo izmed beguncev in migrantov svojega rojstnega datuma ne pozna, saj v njihovi kulturi to ni v navadi, po drugi strani pa se najdejo takšni, ki navajajo napačne podatke zaradi tega, da jih ne bi vrnili v države, kjer so jih najprej registrirali.
Na Policiji so pojasnili, da veliko migrantov pri sebi tudi nima dokumentov, tako da policisti njihove osebne podatke preverjajo v okviru danih možnosti. Policija z vsakim tujcem najprej izvede postopek ugotavljanja identitete. Če ima oseba pri sebi dokument, ga vnesejo v računalniško evidenco policije, če pa oseba nima dokumenta, pa v sistem registracije vnesejo tiste podatke, ki jih oseba pove o sebi.
Starejše od 16 let fotografirajo in jim vzamejo prstne odtise
Podatke preverijo preko policijskih evidenc, ki zaradi varovanja zunanje schengenske meje vsebujejo tudi preverjanje v schengenskem informacijskem sistemu. Vse osebe policisti fotografirajo, osebam, starejšim od 16 let, preslikajo prstne odtise. Odvzeti prstni odtisi v okviru aplikacije ob registraciji pa se ne obdelujejo v skladu s t. i. uredbo Eurodac, ki se uporablja na zunanjih mejah Evropske unije. Na podlagi Zakona o tujcih se migrantom nato izda odločba o dovoljenju zadrževanja.
Če torej veliko tujcev nima dokumentov, je najbrž vsakršno preverjanje identitete res nekoliko brezpredmetno. A Droletova pojasnjuje, da je največji pomen registracije, četudi takšne, ki sloni na pomanjkljivih podatkih, v tem, "da se migranti zavedajo, da so pri nas registrirani, kar v veliki meri že vnaprej zmanjšuje možnosti zlorabe podatkov".
Prstnih odtisov ne jemljejo, če gre za enostavnejši popis
Po neuradnih informacijah naj ob registraciji policisti ne bi odvzemali prstnih odtisov, kar pa je Droletova zavrnila. Teh ne jemljejo le v primeru, ko se zaradi okoliščin obravnave migrantov opravi enostavnejši popis. Sicer pa vse podatke preverijo preko policijskih evidenc, ki zaradi varovanja zunanje schengenske meje vsebujejo tudi preveritve v SIS, bazi, ki zajema podatke o osebah, za katerimi je razpisana tiralica ali pa imajo prepovedan vstop v schengen. Tako je ovrgla informacije, da naj tega ne bi preverjali. Je pa res, je pojasnila, da se v primeru poenostavljenega postopka podatki v sistem vnesejo in preverijo naknadno, zato je morda kdo dobil vtis, da se to preverjanje ne izvaja.
V določenih izjemnih primerih (kot je npr. izjemno veliko število oseb) lahko namreč policija izvede poenostavljen postopek registracije, v katerem se prej navedeni podatki o osebah zbirajo ročno, tako zbrani podatki migrantov pa se vnašajo v računalniški sistem registracije naknadno, brez fotografije in prstnih odtisov.
Policisti na terenu so fizično in psihično izčrpani
Sindikat policistov Slovenije nima podatkov o tem, da bi kdaj kakšen begunec ali migrant napadel policista ali da bi prišlo do kakšnega nasilja, dogaja pa se, da večkrat begunci in migranti obračunajo med sabo, saj zaradi različnih narodnosti med njimi večkrat pride do konflikta.
Kaj je največja težava policistov na terenu?
Regionalni predstavnik v PU Maribor v Sindikatu policistov Slovenije Robert Zajc je kot težavo na terenu izpostavil slabost tega, da zaradi zbranih podpisov za začetek referendumskega postopka ni začel veljati spremenjen zakon o obrambi, ki bi vojski omogočil dodatna pooblastila. Zdaj morajo namreč policisti sami opravljati delo, pri čemer je kot največjo slabost izpostavil dejstvo, da če med begunci in migranti pride do konfliktov, vojak ne sme posredovati. "Večkrat se zgodi, da se migranti spopadejo med sabo, ker so različnih narodnosti, in ko se to zgodi, vojak nima pooblastila, da posreduje, zato mora poklicati policista," je pojasnil. V tem času manjši konflikt že lahko preraste v množični pretep. "Zato zakon potrebujemo danes, ne čez 45 dni," je dodal.
Posredovanja so nujna še posebej, ko se večja množica tujcev odpravi proti avstrijski meji in pride do prerivanja, pri čemer se mora policist pogosto prebiti v središče množice in iz nje izvleči kakšnega otroka, da ga ne stisnejo ali pohodijo. Pri tem bi bila zelo dobrodošla pomoč vojske, a zdaj vojska teh pooblastil nima, pa bi bila njihova pomoč nujna, saj so policisti preobremenjeni in utrujeni, ter premalo številčni.
V ogromno pomoč bi bilo, če bi vojska lahko pomagala, npr. da bi lahko pridržali nekoga, ki se pretepa. "V šotoru je 1000, 2000 ljudi, ko pride do množičnega konflikta, ga 10 policistov ne more rešiti, če pa agresivnega posameznika zadržiš že na začetku, lahko preprečiš večje masovno pretepanje," je povedal Zajc.
Policisti so preobremenjeni, delo pa je tudi čustveno naporno
"Naši policisti so tu od začetka delali po 20 ur! V notranjosti policisti delajo 200-odstotno. V Ljubljani namesto treh, štirih patrulj delata samo dve. Tudi drugo delo mora biti opravljeno. Najmanjši problem je zbrati 3000 podpisov. Na poti je milijon ljudi, 3000 ali 4000 policistov tega ne more obvladati in še opravljati vsega drugega dela. Ne gre," je pojasnil preobremenjenost policistov.
Hkrati pa prizori človeškega trpljenja terjajo tudi čustveni davek, v takšnih razmerah je tudi zaradi človeškega vidika zelo težko delati. "Težko je hoditi par kilometrov in gledati otroka, ki ne zmore več. Ko gre otrok v mrazu par kilometrov peš, ga primeš in neseš. Marsikdo od policistov se zlomi," je še dodal.
