Posebnost cikla Pri tleh je način, na katerega je avtor vplival na zapis realnosti. Ključnega pomena je uporaba t.i. horizont objektiva, ki za razliko od običajnega zajame mnogo širše obzorje. Dolge in ozke fotografije, ki so v galerijskem prostoru nanizane druga ob drugi in spuščene na višino pasu opazovalca, s katere so bile tudi posnete, so variacije uličnih dogodkov in prizorov prebivalcev z obrobja družbe. Gledalcu, ki ne pozna podrobno družbenih razmer nekdanje Sovjetske zveze, prikličejo te fotografije v spomin prej čas predrevolucionarne Rusije ali pa obdobje trdega komunizma, v katerem je Mihailov odraščal, kot pa nedavno obdobje začetka devetdesetih let, iz katerega fotografije datirajo.
Naslov cikla Pri tleh ni naključen, z njim fotograf evocira naslov drame Gorkega Na dnu, ki opisuje življenje potepuhov in pri tem poudarja predvsem njihovo svobodo. V obdobju socialnega realizma je bilo javno razstavljanje fotografij Mihailova pogosto cenzurirano.
