Miklavčič, ki je na čelu zdravstvene zavarovalnice zamenjal dolgoletnega prvega moža zavoda Franca Koširja, je prve tedne v tej vlogi skupaj s sodelavci namenil predvsem iskanju možnosti, da bi bil primanjkljaj zavoda konec leta čim manjši.
Po usklajevanju s pristojnima ministrstvoma, za zdravje in finance, se je napovedani primanjkljaj z več kot 22 milijard tolarjev, ki jih je Miklavčič napovedal na svoji prvi novinarski konferenci v vlogi generalnega direktorja zavoda, znižal na 13,3 milijarde tolarjev. Takšna je razlika med prihodki in odhodki v finančnem načrtu za letošnje leto, ki ga je 24. marca potrdil upravni odbor zavoda in bo pred obravnavo na vladi predložen v odločanje še skupščini na seji 31. marca.
Po Miklavčičevih besedah med ukrepi "za zmanjšanja obsega zadolževanja" ni predloga za povišanje prispevne stopnje niti za krčenje obstoječih pravic zavarovancev. Obeta pa se racionalizacija programov in racionalno trošenje sredstev na vseh ravneh, tako v okviru zavoda, kot tudi pri izvajalcih zdravstvenega varstva, torej v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Miklavčič je ob tem napovedal tudi sestanke z direktorji vseh slovenskih bolnišnic o tem, kaj lahko sami v bolnišnicah storijo za racionalnejše obnašanje in večjo učinkovitost. Ukrepi pa so med drugim predvideni še na področju cen zdravil in zmanjševanju odsotnosti z dela, t.i. absentizma. Zavod bo okrepil tudi nadzorne aktivnosti.
Sicer pa Miklavčič poudarja, da se mora solidarnost v sistemu kazati ne le pri pravicah, temveč tudi pri obveznostih. Zato se je potrebno nujno zavzeti za bolj dosledno plačevanje prispevkov. Zavod mora vedeti, komu poslati račun. Če nekdo ne plačuje prispevkov, zdravstvena organizacija pa mu je nudila storitev, potem mora nekdo račun vendarle plačati. Če gre za socialen primer, bi morala to poravnati država ali pa socialna služba, nikakor pa ne zavod, je odločen Miklavčič.
