Miklavčič: Poročilo je spodbudno

Generalna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC) Darinka Miklavčič mnenje računskega sodišča razume kot priznanje napredku dela v zadnjih dveh letih ter kot spodbudo vsem sodelavcem za nadaljnje aktivnosti, so sporočili iz UKC. Miklavčičeva meni, da je računsko sodišče opazilo prizadevanja vseh v kliničnem centru, ki so sodelovali pri projektih za izboljšanje stanja.

Računsko sodišče je ugotavljalo, kako UKC Ljubljana upravlja z medicinsko opremo. Po mnenju vodstva UKC je pri tem upoštevalo vse podatke in aktivnosti, ki "kažejo, da so uvedene sistemske spremembe upravljanja z medicinsko opremo na kliničnem centru učinkovite in smotrne."

Izpopolnjen informacijski sistem

Na UKC izpostavljajo aktivnosti, ki so jih izvedli, med drugim izpopolnitev informacijskega sistema. Poudarjajo, da vse nabave medicinske opreme izvajajo v skladu z zakonom o javnih naročilih. Vzpostavljajo tudi evidence, pomembne za ugotavljanje potreb in pravočasno načrtovanje nakupov.

Med aktivnosti UKC sodi tudi uvedba posebne organizacijske enote Preventivni pregledi, ki skrbi za izvajanje pregledov medicinske opreme in sistemov. Z reorganizacijo tehnično vzdrževalne službe so vzpostavili organizacijsko enoto gospodarjenje s premoženjem, katere sestavni del je služba za zavarovalništvo in popis.

Poudarjajo še, da so v vseh organizacijskih enotah imenovali skrbnike opreme. V zvezi z nabavo operacijskih miz pa po njihovem tudi iz mnenja računskega sodišča izhaja, da je UKC prakso spremenil tako, "da se takšna nabava ne bo nikoli več ponovila."

Vodstvo UKC pripravlja strategijo razvoja zavoda za naslednje petletno obdobje, ki predvideva dolgoročno načrtovanje potreb po investicijah.

Odziv ministrice

Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič se je odzvala na poročilo računskega sodišča o neučinkovitosti ministrstva za zdravje in poudarila, da so na podlagi osnutka tega poročila, ki so ga dobili pred časom, pripravili vrsto ukrepov za ministrstvo in javne zdravstvene zavode. Med njimi je Mazej Kukovičeva omenila dobro načrtovanje pri medicinski opremi, bolj definirane javne razpise, nadzor nad kakovostjo opreme ter ustanovitev sveta za odličnost, ki bo opozarjal na sistem kakovosti po bolnišnicah.

Kot poudarja Mazej Kukovičeva je pomembno, da pri medicinski opremi začnejo z dobrim načrtovanjem, z bolj definiranim javnim razpisom, s pravim principom nabave, prevzema in nadzora kakovosti ter z garancijami in vzdrževanem. Po vsem tem je pomembno, da je ta oprema pogosto uporabljena. To pa je povezano z organizacijo, kadri in nekaterimi drugimi vprašanji, pravi ministrica.

Določeni organizacijski ukrepi

Znotraj ministrstva bodo, kot pravi Mazej Kukovičeva, uvedli določene organizacijske ukrepe, pri tem morajo biti jasno definirane odgovornosti. "Potrebno je evidentirati vse pogodbe in narediti posnetke medicinske opreme po bolnišnicah. Ta slika pa bo dajala odprte možnosti za delovanje," je pojasnila ministrica.

Glede na opozorilo, da ministrstvo nima izdelanega nacionalnega plana zdravstva, je Mazej Kukovičeva dejala, da se tega zavedajo in si prizadevajo na tem področju tudi kaj narediti.

Računsko sodišče opozarja ministrstvo tudi na sistem kakovosti po bolnišnicah, zato so, kot pravi ministrica, ustanovili svet za odličnost na ministrstvu za zdravje.

Ministrica je poudarila, da je vzela priporočila sodišča kot organizacijski pripomoček, da lažje posreduje naprej in opozarja na tista področja, ki jih je potrebno izboljšati. Kot je še povedala, "so definirana odstopanja, ukrepi, odgovorne osebe in roki, tako da za vse pripombe že obstajajo rešitve," potrebno si je le še prizadevati za njihovo uresničitev.

Neučinkovito ministrstvo za zdravje

Po mnenju računskega sodišča ministrstvo za zdravje pri izvajanju nalog, povezanih z upravljanjem z medicinsko opremo, ni učinkovito. Revizorji računskega sodišča so ugotovili, da ministrstvo nima ustreznih podatkov o upravljanju bolnišnic s to opremo, saj so podatki, ki obstajajo na ministrstvu, parcialni. Poleg tega ministrstvo ne spremlja zadovoljivo letnih poročil bolnišnic o doseganju ciljev in rezultatov ter ob tem še ni pripravilo standardov materiala in materialnih zmogljivosti.

Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je na novinarski konferenci povedal, da se podatki, ki obstajajo na ministrstvu za zdravje, vodijo v posameznih organizacijskih enotah, med katerimi ni zadostnega sodelovanja in pretoka informacij, zato ministrstvo nima ustreznih podatkov o upravljanju bolnišnic z medicinsko opremo.

Računsko sodišče je, kot pravi Šoltes, tudi ugotovilo, da Univerzitetni klinični center (UKC) pri načinu upravljanja z medicinsko opremo ni vodil ustreznih evidenc, ki bi vsebovale tudi podatke o vzdrževanju, izrabljenosti in druge podatke. Glede na velikost in organizacijsko strukturo ter izvajanje dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni računsko sodišče meni, da UKC ne more učinkovito upravljati z medicinsko opremo brez integriranega informacijskega sistema. Sicer pa UKC intenzivno uvaja spremembe, s katerimi povečuje učinkovitost upravljanja z medicinsko opremo, je dodal Šoltes.

Šoltes: nepravilni postopki javnega naročanja

Na računskem sodišču so izdali tudi oceno o upravljanju z medicinsko opremo v bolnišnicah. Šoltes je povedal, da je iz ocene razviden obstoj tveganja, da bolnišnice z opremo ne upravljajo učinkovito. Ob tem tudi ne vodijo ustreznih evidenc, pomembnih za ugotavljanje potreb in načrtovanih nakupov. Sicer pa se je, kot pravi Šoltes, njihovo upravljanje v obdobju od leta 2000 naprej izboljšalo.

Z vidika posameznih faz upravljanja z medicinsko opremo je računsko sodišče preverilo dve javni naročili v preteklosti, in sicer naročilo za 38 operacijskih miz v letu 2002 ter za 18 operacijskih miz v letu 2004. Kot poudarja Šoltes, računsko sodišče pri prvem naročilu meni, da je UKC z neustreznim načinom poslovanja in z uporabo nepravilno izbranega postopka oddaje javnega naročila kršil temeljna načela javnega naročanja, predvsem načelo gospodarnosti in načelo transparentnosti porabe javnih sredstev.

Pri skupnem nakupu 18 operacijskih miz pa je, kot pravi Šoltes, sodišče ugotovilo neustrezno pripravo razpisne dokumentacije in izvedbo postopka javnega naročila v prvih treh postopkih. Ob tem pa je bil nepravilno izbran postopek javnega naročila v četrtem postopku.