Zakon o poslancih v svojem devetem členu določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, razen če DZ sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo.
Postavilo pa se je vprašanje, ali omenjeni člen velja tudi za poslanca, ki je bil pravnomočno obsojen pred pridobitvijo mandata, kot je to v primeru Janeza Janše. V zakonodajno-pravni službi DZ, ki je mnenje pripravila pred petkovo sejo parlamentarne mandatno-volilne komisije (MVK), menijo, da bi bila uporaba te določbe v tem primeru lahko sporna z vidika skladnosti z ustavo (z vidika varstva volilne pravice, z vidika institutov kazenskega prava in z vidika načela enakosti).
Ustava zakonodajalcu nalaga, da z zakonom opredeli, kdo sme oziroma ne sme biti izvoljen za poslanca. Zakon o volitvah v DZ, ki to področje ureja, pa ne določa, da oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na zaporno kazen, ne more kandidirati za poslanca in pridobiti mandata. Če torej zakonodajalec volilne pravice za take primere ni omejil že v fazi kandidiranja, je zelo sporno, da bi tak poslanec mandat izgubil potem, ko ga je na podlagi ustrezne podpore volivcev že pridobil, menijo v zakonodajno-pravni službi.
Odvzem mandata po njenem mnenju pomeni poseg v pasivno in aktivno volilno pravico, vsak tak poseg pa mora izpolnjevati t. i. strogi test sorazmernosti. Ob tem so presodili, da uporaba zakona o poslancih, po kateri mandat nastane in takoj preneha, takšnega testa ne bi prestal.
Ob tem opozarjajo, da čeprav zakonodaja ne določa prepovedi kandidiranja na poslansko funkcijo, bi bilo tak učinek mogoče doseči z varnostnim ukrepom prepovedi opravljanja poklica ali funkcije. V Janševem primeru pa sodišče, ki ga je obsodilo, takšne prepovedi ni izreklo.
Zakonodajno-pravna služba je mnenje posredovala predsedniku MVK Mitji Horvatu (SMC), ki je na dnevni red petkove nujne seje komisije uvrstil tudi točko o prenehanju mandata poslanca. V SDS so danes že predlagali, da se točka z dnevnega reda umakne. O tem bodo člani komisije odločali ob začetku petkove seje.
Miklavčič Predanova želi z ustavno presojo preprečiti glasovanje o Janši
Da se o Janševem mandatu v petek ne odloča, predlaga tudi Neva Miklavčič Predan. Predsednica Helsinškega monitorja je danes na ustavno sodišče vložila ustavno pobudo za delno razveljavitev 9. člena zakona o poslancih. Meni namreč, da bi DZ lahko posegel v pravosodno vejo oblasti, če bi Janši, ki je obsojen na dveletno zaporno kazen, z glasovanjem omogočil opravljanje javne funkcije. Na ustavnem sodišču so potrdili, da so pobudo prejeli.
Prepričana je, da bi DZ z glasovanjem o Janševem mandatu kot zakonodajna veja oblasti posegel v pravosodno vejo oblasti in njene kazenske sankcije. Z glasovanjem bi namreč lahko na zaporno kazen pravnomočno obsojenemu poslancu omogočil iz državnega proračuna dobro plačano zaposlitev in opravljanje javne funkcije v času, ko bi ta poslanec moral biti v zaporu in se od njega ne bi smel oddaljevati za več kot nekaj kilometrov, niti ne bi smel odhajati iz zapora za čas daljši od pet ur, v pobudi pojasnjuje Miklavčič Predanova.
Predlaga, da DZ ne odloča pred odločitvijo sodišča
V ustavni pobudi zato predlaga razveljavitev dela 9. člena zakona o poslancih, ki določa, da kljub pravnomočni obsodbi na nepogojno kazen zapora, daljšo od pol leta, poslancu ne preneha mandat, če DZ sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo.
Obenem predlaga tudi začasno zadržanje izvajanja omenjene zakonske določbe, s čimer bi ustavno sodišče odredilo, da DZ o Janševem mandatu ne bi glasoval do odločitve sodišča o tej pobudi.
Miklavčič Predanova omenjene pobude in predloga za začasno odredbo "zaradi nujnosti primera in dopustov" ni vložila v imenu Helsinškega monitorja Slovenije za človekove pravice, temveč v svojem imenu. "Pravni interes za vložitev te ustavne pobude izkazujem kot državljanka za namen krepitve pravne države," je pojasnila.
