Po prepričanju skupščine ZZZS je namreč 59-letni diplomirani politolog in nekdanji direktor Savskih elektrarn primeren kandidat za omenjeno funkcijo.
Borut Miklavčič se seje mandatno volilne komisije ni udeležil. Njegovo ime je branila predsednica skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Ana Mokorel, ki je imela precej lahko delo. Med izjemoma mirno razpravo je nekaj resnih polemik o Miklavčičevi kandidaturi sprožil le opozicijski poslanec Nove Slovenije Alojz Sok. Sok je postavil vprašanje, ali je bila skupščina seznanjena, da je kandidat dobil odpravnino, ko je odhajal iz državnega podjetja in na kakšen način bo to vrnil?
Mokorelova na vprašanje ni znala odgovoriti, zato ji je na pomoč priskočil kar predsednik komisije Jožef Školč, ki je povedal, da "odpravnine urejajo managerske pogodbe. In vsakdo ima pravico do ene. Ob reaktiviranju pa mislim, da kandidat take pravice ne bi imel."
Kar naj bi pomenilo, da ob upokojitvi z mesta generalnega direktorja Zavoda, če bo na to mesto seveda izvoljen, ne bo dobil še ene odpravnine. Polovico te, ki jo je dobil, ko se je poslovil od mesta direktorja savskih elektrarn, torej 10 milijonov tolarjev, pa bo moral v primeru ponovne zaposlitve vrniti.
Na Zavodu pa bo po vsej verjetnosti še naprej služboval dosedanji generalni direktor Franc Košir.
"Ko bo imenovan direktor upam, da bom sprejel ugodno ponudbo za nadaljevanje strokovnega dela na zavodu," je za 24ur povedal Košir.
Kaj konkretno naj bi počel, za zdaj še ni znano. Po naših informacijah pa naj bi se z njim zgodilo podobno kot z nekdanjim direktorjem celjske bolnišnice Samom Fakinom. Ta je namreč v celjski bolnišnici še vedno zaposlen kot svetovalec.
Predlogu pa so nasprotovali tudi nekateri člani iz vrst SDS, NSi in SNS. Po mnenju poslanca Franca Cukjatija (SDS) je program, ki ga je Miklavčič predstavil že na decembrski seji skupščine zavoda ter ga poslal tudi v presojo poslanskim skupinam, ni najboljši. Kandidat očitno ne pozna dovolj dobro razmer v slovenskem zdravstvu, obenem pa tudi ni bil sposoben k sodelovanju pritegniti pravih sodelavcev, ki bi mu znali napisati boljši program. Rudolf Petan (SDS) pa je izrazil pomisleke, kako to, da se kandidata za tako pomembno funkcijo išče med upokojenci.
Tonček Dolčič kandidat za četrtega namestnika varuha človekovih pravic
Brez glasu proti pa se je pristojna parlamentarna komisija tudi odločila, da bo državnemu zboru predlagala, naj imenuje Tončka Dolčiča za četrtega namestnika varuha človekovih pravic. Dolčič, ki trenutno v uradu varuha opravlja funkcijo direktorja strokovnih služb, naj bi se tako poslej ukvarjal s socialnimi zadevami in otrokovimi pravicami.
Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je v zvezi s predlogom za svojega četrtega namestnika pojasnil, da je treba okrepiti delo urada zlasti na področju socialnega varstva. Dolčič se mu zdi zelo primeren za omenjeno funkcijo, saj naj bi svojo usposobljenost za specifično delo, ki ga bo opravljal, izkazal tudi z dosedanjim delom na tem področju.
O obeh predlogih bodo poslanke in poslanci odločali na rednem januarskem zasedanju državnega zbora, ki se začne 27. januarja.
