S trajanjem sojenja, ki se je vleklo kar šest let, so se večali tudi stroški, ki so nastali med procesom. Sojenje Kameniku je trajalo 84 obravnavnih dni. V šestih letih si je kljuko celjske sodne palače podalo okoli 30 prič. Maratonsko sojenje je popisano na 3000 straneh sodnega spisa. Po podatkih celjskega okrožnega sodišča so za sojenje odšteli 11 milijonov tolarjev. Od tega za nagrade zagovornikom po uradni dolžnosti 5,5 milijona, za izvedence 1,2 milijona in za stroške tolmačenja okoli milijon tolarjev. Ostalo so stroški za prevoze obdolženca iz pripora, potni stroški prič in stroški zdravstvenih storitev za pripornika, saj je ta zaradi gladovne stavke moral večkrat iskati pomoč v bolnišnici. Ker Kamenik ni bil zaposlen pa ni prejemal nadomestila za plačo.
"Stroški dolgotrajnih sojenj so visoki, po zakonu o kazenskem postopku pri krivdi, govorimo pravnomočni, nosi stroške obrambe tisti, ki ga je najel, sicer proračun," pojasnjuje generalna državna tožilka, Zdenka Cerar.
Odvetnik za obravnavni dan zaračuna povprečno sto tisoč tolarjev. Kamenik je imel ves čas, razen krajšega obdobja, svojega zagovornika. Preračunano na osemdeset obravnavnih dni to pomeni, da je odvetniški račun, ki ga bomo, če bo Kamenik tudi pravnomočno oproščen, plačali davkoplačevalci, okoli osem milijonov tolarjev. Omenjenim stroškom pa moramo dodati še stroške predkazenska postopka, ki tudi znašajo več milijonov tolarjev, in seveda plače vseh na sojenju prisotnih. To pa še ni vse. "Prav gotovo obdolženec, ko je pravnomočno obsojen, zahteva nadomestilo za duševne bolečine oziroma škodo, ki jo je pretrpel zaradi neutemeljenega kazenskega postopka," pojasnjuje odvetnik Žiga Klun.
Strošek davkoplačevalcev so tako tudi odškodnine za neupravičen pripor. Država je doslej oškodovancu plačala največ 4 milijone tolarjev, in sicer za 68 dni pripora. In če vemo, da je Kamenik v priporu prestal celi dve leti, bo njegova zahtevana odškodnina precej višja.