Z dvigom olajšav na 17 odstotkov bo proračun ob 35 milijard letno. Verjetno ne gre le za radodarnost države do socialno šibkejših, temveč od tega ukrepa pričakujete nekakšne koristi. Kakšne?
Predvsem gre za prestrukturiranje davčnih virov za razbremenitev dohodkov oziroma iz dela in večje obremenitve dohodkov iz premoženja. Hkrati se v kompletu z zakonom od dohodka pravnih oseb želi delno kompenzirati ta izpad.
Pa se vam ne zdi, da bodo podjetja na ta način še bolj destimulativna?
Nikakor ne, ker je po zadnjem predlogu zakona predvidena še dodatna olajšava v višini 10 odstotkov v opremo, namenjene za raziskave in razvoj. Po celotnem končanju in sprejetju te reforme bomo lahko ugotovili, koliko razbremenimo gospodarstvo z znižanjem davka na plačno listo.
S tem se bo verjetno zožil tudi manevrski prostor sindikatov po zahtevah za višje plače?
Dejstvo je, da bodo povečane olajšave pri minimalni plači pomenile za 3,4 odstotka višjo plačo, pri povprečni plači pa za dober odstotek višjo neto plačo.
Obdavčene bodo obresti na bančne depozite. Po drugi strani pa država vzpodbuja državljane k varčevanju, na primer, v nacionalni varčevalni shemi. Bo po novem za to varčevanje obdavčeno?
Varčevanje z vidika obdavčitev obresti ne bo nič ogroženo, ker je v zakonu predviden neobdavčen del v višini 300.000 tolarjev, kar pomeni 5.100.000 v enoletni vezavi po sedanji obrestni meri, hkrati pa štiriletno prehodno obdobje v določenem odstotku osnove vključevanja v polno obdavčitev.
Se vam sploh zdi smiselno obdavčevati varčevanje v nacionalni varčevalni shemi, saj ljudje potem ne bodo varčevali?
V bistvu bodo vsa varčevanja v teh shemi s tem sistemom obdavčitve obresti izključena.
V zakonu so predvideni novi mehanizmi, ki naj bi onemogočali izogibanje plačila davkov. Kakšni so?
V zakonu o dohodnini so predvsem sistemi, kjer dajemo prednost vsebini dohodkov nad samo pravno formo, prav tako so določeni členi, kjer se določi pripadnost dohodka oziroma tako imenovan spregled pravne osebnosti. Pri zakonu o dohodku pravnih osebnosti pa imamo vključen tako imenovani sistem tanke kapitalizacije ali nepriznavanja določenega zneska obresti kot odhodek, kadar gre za določeno razmerje med lastnikom in posojilodajalcem v isti osebi. V drugem mehanizmu pa so navedeni primeri, kdaj se dividende ne vključujejo v obdavčitev.
Manjše je tudi število dohodninskih razredov, namesto šest jih bo zdaj pet. Kako bomo to občutili davkoplačevalci, in kateri najbolj?
Najbolj bodo to v pozitivnem smislu občutili tisti, ki so v spodnjih razredih, kjer se znižuje na 16 odstotkov. To pomeni, da se bodo njihovi prejemki povečali za 3,4 odstotke oziroma, če bodo uveljavljali olajšavo enega otroka celo za 5,4 odstotka.
