Slovenija

Milošević zahteva izpustitev

Haag, 23. 08. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Odvetniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića so na nizozemskem sodišču vložili pritožbo, v kateri spodbijajo legalnost njegove aretacije in pripora.

Slobodan Milošević
Slobodan Milošević FOTO: Reuters

Odvetniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije čaka na sojenje, so danes pred nizozemskim sodiščem zahtevali Miloševićevo izpustitev iz zapora, ker naj bi bila njegova aretacija in pripor nezakonita. Nizozemsko državno tožilstvo je pred sodnikom poudarilo, da ima haaško sodišče imuniteto pred nizozemskimi zakoni, zagotavljajo pa mu jo konvencija med nizozemskimi oblastmi in Združenimi narodi, in zato nizozemsko sodišče nima pristojnosti razsojati o tej zadevi. Sodnik Roel Paris je ob koncu zaslišanja povedal, da bo svojo odločitev sporočil 31. avgusta.

Miloševićevi odvetniki trdijo, da je nizozemsko sodišče pristojno za haaško sodišče, saj se to nahaja na nizozemskem ozemlju in ni izvzeto iz nizozemske zakonodaje. Nizozemska država ima pravico, da zagotovi spoštovanje človekovih pravic na svojem ozemlju, je sodniku dejal Miloševićev odvetnik Nico Steijnen in dodal, da ima nizozemsko sodišče pravico in dolžnost, da obsodi kršitve temeljnih človekovih pravic. Nizozemski državni tožilec Bert-Jang Houtzagers pa je navedel sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu iz maja 2000, ki določa, da je haaško sodišče nepristransko in neodvisno. Zato nizozemsko sodišče nima pristojnosti, da razsoja o zadevah, ki so v obravnavi haaškega sodišča, je dejal sodniku in zahteval takojšnjo opustitev primera.

Miloševićevi odvetniki so na zaslišanju haaško sodišče označili za marionetno sodišče zveze Nato, za pripor Miloševića pa dejali, da je del protisrbskega lova na čarovnice in da pomeni kršitev človekovih pravic. Zaradi tega so zahtevali takojšno izpustitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika. Milošević, ki na zaslišanju ni bil navzoč, je sicer vnovič zatrdil, da je sodišče nelegalno, "saj ga je ustanovil Varnostni svet Združenih narodov in ne Generalna skupščina ZN." Haaško sodišče pa trdi, da je Milošević priznal pristojnost haaškega sodišča, ko je leta 1995 podpisal Daytonski mirovni sporazum, s katerim se je končala vojna v BiH.

Miloševićev odvetnik Christopher Black je včeraj dejal, da imajo veliko možnosti za zmago. Če bo nizozemski sodnik dovolj pogumen, bo podprl tožbo proti haaškemu sodišču, je še dodal Black. Drugi Miloševićev odvetnik Nico Varkevisser pa je poudaril: "Verjamem, da bo Milošević prihodnji teden že v Beogradu, če bomo verjeli v človekove pravice."

Srbska vlada je Miloševića haaškemu sodišču izročila 28. junija. Na svojem prvem nastopu pred sodiščem 3. julija se ni želel izreči o svoji krivdi, zato je sodišče odredilo, da se bo zagovarjal kot nedolžen v vseh točkah obtožnice. Postopek se bo nadaljeval 27. avgusta. Haaško sodišče je obtožnico proti Miloševiću potrdilo maja 1999, bremeni pa ga zločinov proti človeštvu, storjenih nad kosovskimi Albanci leta 1999, ter kršenja vojnega prava na Kosovu. V obtožnici so zapisana imena 577 žrtev, bremeni pa ga tudi pregona 740.000 prebivalcev Kosova.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.