Mine, bombe, granate: nevarni ostanki vojn

Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) takšne in podobne prijave prejme skoraj vsak dan. Od prve in druge svetovne vojne je namreč resda minilo že sto oziroma sedemdeset let, a so nevarni ostanki obeh konfliktov še vedno posejani po vsej Sloveniji.

Nevarnost za sprehajalce, gasilce, kmete 

Neeksplodirana ubojna sredstva oziroma na kratko NUS tako predstavljajo veliko nevarnost za nič hudega sluteče sprehajalce, radovedne otroke, za gradbene delavce, ki obnavljajo objekte, gasilce ali za kmete pri zemeljskih delih.

Med najdbami je največ granat, ročnih bomb, min in topovskih vžigalnikov. Vsa najdena sredstva se uničijo, bodisi na kraju najdbe (v kolikor zaradi stanja, v katerem so najdena, premikanje, prevoz in nadaljnje skladiščenje ni dopustno) bodisi na vsakih 90 dni na posebnem, za ta namen pripravljenem območju.

Lani so pripadniki posebne državne enote Civilne zaščite (CZ) za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi opravili 456 intervencij, na katerih so odstranili 1.749 kosov nevarnih ostankov prve in druge svetovne vojne v skupni teži slabih sedem ton, je povedal Igor Boh, ki je na Upravi RS za zaščito in reševanje zadolžen za področje varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. "V zadnjih letih opažamo porast števila intervencij, upoštevati pa je potrebno, da so sredstva zaradi oddaljenosti od obdobja, ko so bila odvržena, tudi bolj nevarna," je dodal.

Po številu najdb iz časa prve svetovne vojne je pri nas zaradi Soške fronte najbolj na udaru Primorska, pri NUS iz druge svetovne vojne pa posebej ne izstopa nobena regija, pač pa je potencialno na udaru kar cela država. Za primerjavo - v lanskem letu je imela posebna enota na Severnoprimorskem 228 intervencij, med katerimi so odstranili za dobrih pet ton neeksplodiranih ubojnih sredstev. Za njo je po številu državna enota, ki pokriva osrednjo Slovenijo, ta je naštela 75 intervencij, le 8 so jih imeli na Gorenjskem.

Poškodbe so hude – opekline, slepota, gluhota, odtrgani udi, smrt

"Uradne evidence o nesrečah pri najdbi neeksplodiranih ubojnih sredstev ne vodimo," pravi Boh. "So pa v preteklih letih umrli ali bili hudo telesno poškodovani ljudje, ki se ukvarjajo z zbiranjem ostalin vojn, med katerimi so tudi neeksplodirana ubojna sredstva. Nesreče so se večinoma zgodile ob nepooblaščenem poseganju v takšna sredstva."

Sicer pa so značilne poškodbe, ki nastanejo ob nesrečah z NUS, predvsem opekline visoke stopnje, trajna izguba vida, trajna izguba sluha, odtrgani udi in drugi deli telesa, hude poškodbe notranjih organov, v najhujšem primeru tudi smrt.

"Ob najdbi neeksplodiranega ubojnega sredstva je torej izrednega pomena pravilno ukrepanje. Prav zato se na Upravi RS za zaščito in reševanje trudimo ljudi obvestiti o pravilnih postopkih ravnanja pri najdbi tovrstnih sredstev. Osveščanje javnosti o nevarnostih namreč predstavlja pomemben vidik preprečevanja nastanka nesreč," zaključuje Igor Boh.

Kaj storiti, če najdemo NUS?

V kolikor najdemo neeksplodirano ubojno sredstvo ali podoben sumljiv predmet je pomembno, da se ne ustrašimo, pač pa ostanemo prisebni in ne povzročamo panike. Od navzočih zahtevamo, da se mirno umaknejo z nevarnega območja, preprečimo dostop do predmeta, tega se niti slučajno ne dotikamo.

Že najmanjša količina eksploziva lahko povzroči hujšo telesno poškodbo ali celo smrt, opozarjano na URSZR. Kraj, kjer je nevarni predmet, zapustimo po isti poti, po kateri smo do njega prišli in o najdbi nemudoma obvestimo center za obveščanje na številko 112 ali policijo.

Ob klicu posredujemo naslednje podatke: kdo kliče, kraj najdbe, kaj smo našli, kakšen je predmet (opis) in ali so ogroženi ljudje in živali.