Minevajo tri desetletja od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji

Na volitvah so volivci volili delegate v takratno 240-člansko tridomno skupščino. 8. aprila 1990 so izbirali 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin, 12. aprila pa nato še 80 delegatov zbora združenega dela. V družbenopolitičnem zboru, kot najpomembnejšemu delu skupščine, in zboru občin so prepričljivo večino dobile stranke Demosa, s tem pa je ta koalicija dobila tudi pravico sestaviti vlado. Ta je bila imenovana 16. aprila 1990, njen predsednik pa je postal predsednik SKD Lojze Peterle.

Hkrati z volitvami v skupščino so potekale tudi volitve predsednika predsedstva in članov predsedstva. Za predsednika predsedstva so se potegovali Milan Kučan, Jože Pučnik, Marko Demšar in Ivan Kramberger. V drugem krogu, ki je potekal 22. aprila, sta se pomerila Kučan in Pučnik, zmagal pa je Kučan. Dobil je 58,59 odstotka glasov, Pučnik pa 41,41 odstotka. Za člane predsedstva so bili izmed 12 kandidatov izvoljeni Matjaž Kmecl, Ciril Zlobec, Dušan Plut in Ivan Oman.

Predsednik DZ Igor Zorčič je na začetku torkove izredne seje DZ pozval, naj nam bo obletnica prvih večstrankarskih volitev v navdih in upanje za prihodnost. Označil jih je za eno ključnih dejanj osamosvojitvenega procesa in kot nekaj, s čimer so volivci pokazali, da si želijo sprememb. V avli DZ so ob obletnici postavili fotografsko razstavo Prelomnica trenutka.

Pahor ob obletnici prvih večstrankarskih volitev poudaril pomen demokratičnega iskanja rešitev

Predsednik republike Borut Pahor je medtem v poslanici ob 30. obletnici prvih demokratičnih in večstrankarskih volitev spomnil na obdobje osamosvajanja države. Ocenil je, da se bodo najboljše rešitve za trenutno krizo tudi tokrat našle v demokratični razpravi.

Na cvetno nedeljo leta 1990 so potekale prve demokratične in večstrankarske volitve v Sloveniji. Večina volivcev je mandat zaupala koaliciji Demos pod vodstvom Jožeta Pučnika, ki si je za svoj poglavitni cilj zadala osamosvojitev Slovenije, so zapisali v uradu predsednika.

"Po mojem mnenju brez teh demokratičnih in večstrankarskih volitev lastne države sploh ne bi ustanovili. Demokracija je bila potemtakem vzvod naše državnosti in ostaja pogoj našega vsestranskega razvoja," je Pahor dejal v poslanici.

Kot je dodal, se je politična in ljudska enotnost za ustanovitev države oblikovala šele skozi zahtevno in naporno demokratično razpravo.

Ocenil je, da je tudi v trenutnih razmerah za iskanje najboljše rešitve pomembna demokratična razprava. "Čisto v redu je, da ima vsak od nas svoja stališča do vseh stvari, tudi do reševanja te krize. Važno pa je, da v demokratični razpravi stremimo k temu, da se uskladimo in poenotimo. Razumimo to nujo sedanjosti, da v sebi in v vseh nas spodbudimo najboljše in najbolj plemenite vrline," je povedal. Sooblikovanje enotnosti za zmago bo, tako Pahor, prineslo velikansko zadoščenje.

Poudarja, da bo prišel čas, ko bomo znova skupaj. "Prišel bo čas, ko bomo skupaj slavili zmago nad pandemijo in njenimi zaskrbljujočimi gospodarskimi, socialnimi in političnimi posledicami. Ta boj bo verjetno še težji od tistega v času svetovne gospodarske krize pred 10 leti," je ocenil. Meni pa, da bomo skupaj zmogli. Državljanom še sporoča, da "bo vse še dobro".

V uradu predsednika so sicer ob obletnici načrtovali sprejem v predsedniški palači. Slavnostna govornika bi bila prvi predsednik republike Milan Kučan in predsednik prve demokratično izvoljene vlade Alojz Peterle, a je slovesnost zaradi trenutnih razmer odpadla.

So pa v Pahorjevem uradu v sporočilu za javnost še spomnili, da so obletnice dogodkov, ki so vodili v osamosvajanje Slovenije, že zaznamovali s šestimi sprejemi. Tako so obeležili ustanovitev Odbora za varstvo človekovih pravic, Majniško deklaracijo 1989 za suvereno državo slovenskega naroda in posaditve Lipe sprave na ljubljanskih Žalah. Zaznamovali pa so tudi razglasitve amandmajev k Ustavi Socialistične republike Slovenije, ustanovitev Demosa in odhod slovenske delegacije s 14. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije.