Premier se je za sklic "mini koalicijskega vrha", kot ga je sam poimenoval, odločil zaradi "različnega razumevanja znotraj koalicije" in po razburjenju med koalicijskimi partnerji po sredinem zasedanju voditeljev članic Nata, na katerem so se zavezali k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2035.
V ponedeljek bodo tako po napovedih za skupno mizo sedli vodje vseh treh koalicijskih strank in njihovih poslanskih skupin ter generalni sekretarji.
V koalicijskih partnericah SD in Levici so že pred vrhom zavezništva premierja in predsednika Gibanja Svoboda pozivali, naj ne podpre zvišanja na pet odstotkov BDP. Dodatno pa so nemir v koaliciji povzročila na vladi obravnavana izhodišča za premierjevo udeležbo na vrhu Nata, v katerem pa ministri manjših koalicijskih partneric niso zaznali, da gradivo, ki so ga dobili že dan pred obravnavo na vladi, omenja tudi dvig na pet odstotkov BDP.
Na Golobov predlog so tako v četrtek z vladnega gradiva o izhodiščih za udeležbo na vrhu Nata v Haagu umaknili oznako interno.
V dokumentu je med drugim zapisano, da "bodo voditelji članic Nata v Haagu obravnavali predlog generalnega sekretarja Nata o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov po obstoječi definiciji Nata na raven 3,5 odstotka BDP predvidoma do leta 2032, kot tudi predlog, da začnejo do takrat namenjati do 1,5 odstotka BDP v vlaganja povezana s širšo obrambo in varnostjo, kar bi skupaj predstavljalo 5 odstotka BDP".
V gradivu o izhodiščih je sicer navedeno, da naj bi se izdatki predvidoma zvišali do leta 2032, v sklepni izjavi po vrhu v Haagu, ki je potekal v torek in sredo, pa so se voditelji članic Nata zavezali k dvigu do leta 2035.
To zavezo bodo predvidoma pregledali leta 2029, kar je poudarjeno tudi v dokumentu z izhodišči. Ta navaja še, da bo "s strani voditeljev potrjena zaveza o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov predstavljala ključno mednarodno zavezo Slovenije na obrambnem področju".
Premier je v teh dneh koalicijske partnerje že miril z izjavami, da je edina operativna zaveza, ki jo je Slovenija doslej sprejela, zaveza iz resolucije o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. V skladu z resolucijo, ki jo je nedavno potrdil državni zbor, bo Slovenija še letos obrambne izdatke zvišala na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri.
SD in Levica pričakujeta pojasnila
V SD in Levici v ponedeljek pričakujejo predvsem podrobnejša pojasnila predsednika vlade.
Koordinatorica Levice Asta Vrečko je že v odzivu na sklepe vrha Nata poudarila, da v njeni stranki niso in nikoli ne bodo podprli zvišanja izdatkov za obrambo.
"Absolutno je nujno, da se koalicija usede, da se pogovorimo o tem, kaj se je zgodilo, da izvemo iz prve roke, kaj je bilo tam, kako so se pogajali in kaj je rezultat tega," pa je komentirala premierjevo napoved srečanja koalicijskih partnerjev na to temo.
V SD, kjer v minulih dneh na novinarska vprašanja niso odgovarjali, pa so v pisnem sporočilu za javnost Golobovo odločitev za srečanje koalicijskih partnerjev označili za nujno, toda pozno. Kot so zapisali, bi pričakovali, da bi se koalicija o tem iskreno, odprto in transparentno pogovorila še pred vrhom Nata.
Na srečanju koalicijskih partnerjev tako pričakujejo predvsem jasne načrte, kako bo Slovenija zaščitila vitalne interese državljanov pred "popolnoma nesorazmernim in za blaginjo države in ljudi škodljivim načrtom Nata".
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.