Mini teater: teater vrača med ljudi in ljudi v teater

Dobrih 20 let kasneje je mini teater gledališče, ki prejema najvišja priznanja doma in v tujini, posebnež v svetu dramske umetnosti tako v regiji kot v Evropi. Gostujejo po celem svetu, sodelujejo z drugimi teatri ter najboljšimi tujimi in domačimi dramatiki, gledališkimi delavci, režiserji, in seveda igralkami in igralci. Svoj fizični dom ima Mini teater v najlepši ulici v Ljubljani – križevniški. V hiši, ki sta jo Robert Waltl in Ivica Buljan uredila sama. 

Umetniški vodja je eden najuspešnejših evropskih režiserjev Ivica Buljan, ki je trenutno tudi direktor drame Hrvaškega narodnega gledališča. Buljanove predstave igrajo na največjih evropskih odrih, v velikih koprodukcijah, v gledališče pritegnejo velike množice ljudi. Za njegove velike uspehe je zaslužen prav Mini teater, kjer ves čas raziskuje teater, kako pristopiti k publiki, kako jo vključiti v predstavo, pa tudi tehnike igre. Mini teater je dragocen prav kot dramski laboratorij, pravi.  Gre za avantgardo, za drugačna besedila, za drugačne pristope. Za postdramsko gledališče. Sliši se nenavadno, ampak Buljan pravi, da je strah odveč. Predstava Zapiranje ljubezni, ki jo igrajo že osem let, je dokaz, da lahko tudi drugačnost postane hit. Ne zaradi kritikov, profesionalcev, ampak ker prepriča publiko. 

Imajo že prvi pokoronski hit, večkrat razprodan Turingov stroj.  ''O človeku, ki je pravzaprav rešil ne vem, koliko milijonov ljudi v 2. svetovni vojni, tudi skrajšal sam potek vojne, pa zaradi svoje homoseksualnosti bil obsojen in je v bistvu naredil zaradi tega tudi samomor,'' vsebino povzame Waltl. Osnovna tema predstave je še vedno aktualna, tako vzpon fašizma, brutalnost nedemokratičnih režimov, izživljanje in nestrpnost do drugačnih so vse prej kot preteklost. ''Funkcija gledališča je po eni strani ozavestiti, da je človeški rod očitno nagnjen k zlu, nagnjen k nekim brutalnim metodam, ampak potem se pojavijo tudi utopične misli, vizije prihodnosti, ki vključujejo tudi enakopravnost, bratstvo,'' pravi Buljan. 

Najzahtevnejša in najhvaležnejša publika vsakega teatra so otroci. In tudi otroci v gledališču spoznavajo življenje, pravljice jim pomagajo pri odraščanju. Tudi stare pravljice.  Praviloma je vsak otrok, ki pride v gledališče, navdušen, a stik s to umetnostjo je vse prevečkrat zdaj odvisen od staršev. Gledališče ima namreč tudi izobraževalno, vzgojno funkcijo, vzgojo za biti človek, biti državljan. Starši otroke najraje pripeljejo na predstave, ki jih tudi sami poznajo iz otroštva. Najbolj priljubljene so slovenske pravljice. 

Mini teater je sicer tudi Judovski kulturni center. Robert Waltl je bil kot Jud, ki je bolj na očeh javnosti, tarča besednih napadov in napadov na družbenih omrežjih.  ''Predvsem mogoče v lanskem letu, predlanskem, se je to okrepilo, po eni strani tisti klasični antisemitski, bomo že mi z vami judi počistili.'' Tudi Ivica Buljan je bil kot nekdo, ki se zavzema za vse človekove pravice in manjšine, tarča groženj in izrazov sovražnosti. 

Križevniška ulica živi skupaj s teatrom, tu redno potekajo festivali, dogajanja za otroke, pa branje poezije. Eden najbolj odmevnih dogodkov pa je bil večer, posvečen pesniku Tomažu Šalamunu. Mini teater ni le gledališče za otroke in odrasle, ni le judovski kulturni center, ni le skupnost in ni le srce soseske. Je vse to. Teater vrača med ljudi in ljudi v teater.

Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.