Kot so sporočili iz ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se minimalna plača enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta, ki je lani znašala 4,2 odstotka. Poleg tega se pri uskladitvi upošteva tudi druge zakonske kriterije, kot so gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. 

Medtem ko so delodajalci vztrajali, da letošnji dvig glede na negotove gospodarske razmere ne sme presegati zakonskega minimuma, so imeli v sindikatih precej večja pričakovanja. Predlagali so najmanj 7,5-odstotno zvišanje.

Minister Mesec se je odločil za minimalno zakonsko uskladitev in tako sledil pogledom gospodarstva. V primerjavi z minimalno plačo v letu 2023, ki je bila pri 1203,36 evra bruto, bo nova minimalna plača višja za 50,54 evra. Novi znesek je tako 1253,90 evra, velja pa za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja letos dalje.

''Leta 2018 smo postopoma v državnem zboru na pobudo Levice sprejeli novo definicijo minimalne plače. Rezultati te spremembe so zgovorni. Primerjava sedemletnega obdobja od 2011 do 2017 in petletnega obdobja od 2018 do 2023 pokaže zanimive rezultate. Od leta 2011 do 2017 se je minimalna plača povečala za 17,4 odstotka, v zadnjih petih letih pa za 42,7 odstotka. Torej, za skoraj trikrat več. Povprečna plača se je v sedmih letih povečala za 10,3 odstotka, v zadnjih petih letih pa za 30,1 odstotka. Torej, tudi za trikratnik. Pozitivni učinki naših ukrepov na področju minimalne plače so jasni,'' sporoča minister Mesec.

Obenem minister dodaja, da moramo dati večji poudarek v prihodnje na dvig ostalih plač. Številni plačni razredi, tako v javnem in zasebnem sektorju, so pod ravnjo minimalne plače. ''Pozicija vlade je, da letos minimalno plačo dvignemo za stopnjo inflacije, torej za 4,2 odstotka, hkrati pa kot minister za delo sprejemam dve pobudi sindikatov: Uveljaviti moramo pravilo "enka je minimalka" in opraviti nov izračun življenjskih stroškov, ki bo temeljil na posodobljenih podatkih dviga cen oziroma življenjskih stroškov,'' dodaja minister.  

''Čas je, da minimalna plača postane osnovna plača in temelj vseh plačnih razredov, na čelu s plačami v javnem sektorju. Poleg minimalne plače moramo zato urediti tudi plačna razmerja glede ostalih plač. V skladu s tem pozivam sindikate in delodajalce, da letos ustrezno prenovimo kolektivne pogodbe v javnem in zasebnem sektorju. Delo vseh zaposlenih mora biti namreč ustrezno ovrednoteno in nagrajeno,'' je zaključil minister. 

'Zamujena priložnost za višji dvig minimalne plače'

Iz Zveze svobodnih sindikatov so v odzivu dejali, da je bila zamujena priložnost za višji dvig minimalne plače, ki bi sledil precej večjemu odstotku rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin. "Kljub temu pa pozdravljamo dejstvo, da je vlada vsaj odstopila od prvotnega predloga v jesenskih mesecih, ki je predvideval zamrznitev višine minimalne plače."

Strinjajo pa se z namero, da se minimalni življenjski stroški ugotavljajo bolj pogosto kot vsakih 6 let ter da se zasleduje cilj, da nihče, ki dela, ne more prejemati osnovne plače, nižje od minimalne. "Gre za dve ključni področji, ki bosta prispevali k dostojnemu plačilu vsakega delavca in delavke."

Delodajalci zadovoljni

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozdravljajo odločitev ministrstva za delo, da se bo minimalna plača letos zvišala za 4,2 odstotka. "Pozdravljamo to, da so upoštevali zakonska določila, da se jo določi v znesku, ki upošteva uskladitev le s stopnjo inflacije," je dejal glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

"Vsakršen odmik od tega bi bil nesprejemljiv," je povedal Gorenšček in spomnil, da so na to delodajalci posebej opozarjali. "Razmere, v katerih posluje slovensko gospodarstvo, so že dovolj zaostrene, poleg tega je vlada lani podjetjem že naložila dodatne obremenitve. Odločitev ministra za delo Luke Mesca je prava tudi z vidika javnofinančnega primanjkljaja," je še ocenil.