Minimalna plača v letu 2026 za 16 odstotkov višja. Odzivi deljeni

Kot je pojasnil minister Luka Mesec, bo strošek delodajalca ob 16-odstotnem dvigu minimalne plače manjši. Znašal bo 11,2 odstotka, in sicer se bo povečal s 1558 evrov na 1735 evrov. Prispevki se namreč ne odvajajo neposredno od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače. "To je dobra novica za gospodarsko stran," je poudaril.

Pojasnil je, da se bo z dvigom minimalne plače povečal tudi letni regres, ki mora biti izplačan najmanj v znesku minimalne plače, torej v višini 1482 evrov. Višji bo tudi zimski regres oz. božičnica, ki mora biti izplačana vsaj v znesku polovice minimalne plače, kar je 741 evrov.

Mesec ocenjuje, da bodo posledice dviga minimalne plače, po katerem bo zaposleni prejel 1000 evrov neto izplačila, predvsem pozitivne. "Vsi tisti, ki delajo 40 ur na teden, bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine. Po vseh razpravah ocenjujem, da je ta dvig dovolj zmeren, da ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov," je prepričan.

Mesec je ob tem izpostavil, da je brezposelnost na eni od najnižjih točk v zgodovini, tudi v EU je stopnja brezposelnosti med najnižjimi. "Tudi to je bil pomemben del presoje odločitve o primernem znesku minimalne plače," je povedal minister.

Eno osrednjih vprašanj pri dvigu minimalne plače je po Meščevih besedah plačna kompresija, ki se po njegovih besedah odpravlja. "Od leta 2019 naprej, ko je bil sprejet obstoječ zakon o minimalni plači, ki smo ga takrat pripravili v Levici v sodelovanju z vlado Marjana Šarca, vidimo, da sta tako minimalna plača kot povprečna plača nominalno zrasli za okrog 44 odstotkov oz. realno za okrog 15 odstotkov. Kompresija je začasna in se sčasoma odpravlja," je ponovil.

Glede pozivov delodajalcev, da bi namesto takšnega dviga minimalne plače vlada davčno razbremenila plače, je Mesec izpostavil, da bi takšna prerazporeditev ljudem jemala iz desnega in dajala v levi žep. "Davkov ne zbiramo zato, da bi obremenjevali gospodarstvo, davke zbiramo zato, da lahko financiramo storitve, kot so pokojninski sistem, zdravstveni sistem, šolstvo, infrastruktura," je naštel. Če začnemo zniževati prispevke, bi bilo po njegovih besedah te storitve treba plačevati iz lastnega žepa.

Dvig minimalne plače bo vplival tudi na javne finance, a po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča rebalansa letošnjega proračuna ne bo. Proračun je bil potrjen novembra, v njem pa je bil upoštevan dvig minimalne plače v višini inflacije. Finančno ministrstvo bo te dni po Boštjančičevih besedah poslalo dopis vsem proračunskim porabnikom, da morajo svoje stroške dela prilagoditi novi realnosti. V javnem sektorju namreč del zaposlenih prejema minimalno plačo, sredstva pa bo treba najti s prerazporeditvami, je navedel.

"Ministrstvo za finance absolutno niti v sanjah ne razmišlja, da bi šli v rebalans ali kaj podobnega, tako da bodo morali resorji ta sredstva najti znotraj svojih proračunov," je dejal.

Kot je dodal, je sicer zakon o minimalni plači star približno 20 let in pravi, da je treba vsakih šest let narediti analizo minimalnih življenjskih stroškov. Minister za delo se je odločil, da bo to storil konec lanskega leta. "Očitek z moje strani je, da o tem nismo bili obveščeni, ampak analiza je narejena, po mojih informacijah je korektna in se ji ne da oporekati," je poudaril.

"Ne pogovarjamo se več o tem, kaj si kdo želi, kaj bi bilo prav za gospodarstvo ali ne. Zakon je tak, kot je, in glede na to analizo je razpon minimalne plače, ki ga določi minister za delo, približno med 950 in 1100 evri," je dejal.

Kot so sporočili iz Obrtno-podjetniške zbornice (OZS), višji standard zaposlenih sicer podpirajo, a mora biti vsak dvig plač povezan z rastjo produktivnosti in razbremenitvijo stroškov dela s strani države. Dvig minimalne plače za 16 odstotkov je po navedbah zbornice za mnoga mala podjetja in obrtnike ekonomsko nevzdržen.

V OZS ocenjujejo, da dvig stroškov dela brez razbremenitev pomeni neposreden pritisk na rast cen. Dražje ne bodo le storitve obrtnikov in podjetnikov, temveč tudi javne storitve, saj se višji stroški neizogibno prelijejo v celotno gospodarstvo. To povečuje inflacijske pritiske, ki jih na koncu občutijo vsi državljani.

Kot so dodali, se minimalna plača tudi vse bolj približuje povprečni, kar povzroča nezadovoljstvo pri strokovnem kadru. "Podjetniki težko sledijo temu tempu s sorazmernim dvigom vseh ostalih plač, kar vodi v nezadovoljstvo v kolektivih," so poudarili.

Slovenska podjetja poleg tega na tujih trgih težko tekmujejo s podjetji iz držav, kjer je davčna obremenitev dela nižja, so še dodali v zbornici. Ob tem opozarjajo, da nekatere panoge teh dodatnih stroškov sploh ne bodo mogle več prenesti v višje cene, kar lahko vodi v zmanjševanje obsega poslovanja, odpuščanja ali celo zapiranje podjetij.

Država ima po ocenah OZS prostor za ukrepanje. "Razbremenitev vseh plač bi po ocenah znašala približno 800 milijonov evrov, medtem ko je država samo za dvig plač v javnem sektorju namenila več kot dve milijardi evrov. Razbremenitev plač je mogoča bodisi z varčevalnimi ukrepi bodisi s tem, da država začne najprej varčevati pri sebi," so navedli.

V OZS so še poudarili, da je namesto populističnih ukrepov potrebno stabilno in predvidljivo okolje. OZS zahteva takojšnjo prevetritev davčne zakonodaje, ki bo omogočila, da od višje bruto plače delavcu ostane več, podjetju pa ostane dovolj sredstev za nujne investicije in razvoj.

Vlado pozivajo, da namesto enostranskih odločitev prisluhne glasu gospodarstva in pripravi ukrepe, ki bodo dejansko razbremenili stroške dela in omogočili dolgoročno vzdržno rast plač za vse zaposlene.

Zvišanje minimalne plače pa je po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) nevarna predvolilna poteza. "Zvišanje na 1000 evrov neto po poti dodatne obremenitve podjetij, in ne po poti razbremenitve bruto plač, davkov in prispevkov je za gospodarstvo zaskrbljujoče," je dejal glavni izvršni direktor za socialni dialog Mitja Gorenšček.

Ocenil je, da je takšen dvig ekonomsko škodljiv in bo povzročil velike težave slovenskemu gospodarstvu, predvsem tistim podjetjem, ki se že zdaj borijo za svoj obstoj. "Ta udarec bo za njih lahko tudi usoden, škodljiv pa bo tudi za poslovno stabilnejša podjetja, saj jim bo zrušil plačno strukturo, kar bo imelo za posledice slabše odnose in nižjo produktivnost," je dejal.

Gospodarstvo se po njegovih besedah počuti izigrano in kot žrtev političnega kupčkanja. Za podjetja bo zvišanje pomenilo bistveno višje stroške pri poslovanju, zato bo treba iskati rešitve, pri mnogih bo to selitev dela proizvodnje ali celotne dejavnosti v tujino, je prepričan.

Lani je bilo v Sloveniji zaradi selitve v tujino ukinjenih 7500 delovnih mest, "in to pred dodatnimi obremenitvami, kot sta zimski dodatek in pretiran dvig minimalne plače", je poudaril.

Poraženci bodo po njegovih besedah tudi zaposleni. Kot je dejal, imajo ti zaradi obremenitev, ki jih je uvedla aktualna vlada, bistveno nižje neto prejemke - po starem sistemu bi prejemnik minimalne plače ob bistveno nižjem brutu v letu 2026 prejemal neto plačo v višini 1022 evrov, ob napovedani minimalni plači 1482 evrov bruto pa bi bila njegova neto plača malo pod 1100 evrov. Poleg tega bodo mnoga delovna mesta ogrožena.

Zvišanje bo po njegovem mnenju sicer vplivalo tudi na vse ostale državljane, saj da se bodo višji stroški za minimalno plačo prelili v druge stroške ter bodo prinesli višje cene blaga in storitev. Vpliv bo tudi na javne finance, in sicer med drugim zaradi zvišanja tudi ostalih plač v javnem sektorju in socialnih transferjev, ki so vezani na minimalno plačo.

"Vprašanje je, kakšen bo odziv podjetij na to vladno potezo, predvsem tistih podjetij iz tujine, ki tovrstnega ravnanja niso vajena," je opozoril na morebitne odhode podjetij zaradi po njegovih besedah neprijaznega in nekonkurenčnega poslovnega okolja.

Minimalna plača bo prvič presegla prag tveganja revščine, na kar je treba biti po besedah premierja Roberta Goloba ponosen. Kritičen je do opozoril gospodarstva, ki da se ne zaveda, da brez zaposlenih tudi dobičkov ne bo. "Ob vsaki priložnosti, ko morajo del dobičkov deliti z zaposlenimi, uporabijo isto retoriko, kako bo svet propadel," je dejal.

Po Golobovih besedah je treba graditi sistem, kako znesek minimalne plače v prihodnjih letih usklajevati po zakonskem avtomatizmu, da nikoli več ne bo šel pod prag tveganja revščine. "To je cilj, ki smo si ga zadali skupaj za naslednji mandat," je v Celju v okviru vladnega obiska savinjske regije dejal premier.

Na odzive delodajalcev, ki opozarjajo na negativne posledice, ki jih bo dvig minimalne plače prinesel gospodarstvu, je premier odgovoril, da takšne izjave posluša že štiri leta.

"In štiri leta gledam podatke in uradne rezultate. Gospodarstvo tako, kot je poslovalo v zadnjih štirih letih, ni poslovalo še nikoli ali pa že dolgo ne. Bonitetne ocene Slovenije so najvišje kadarkoli, mednarodne finančne institucije ocenjujejo naše politike kot tiste, ki dajejo najboljše obete za pozitivno prihodnost. K temu nimam kaj dodati," je izpostavil.

Spomnil je tudi na opozorila delodajalcev ob uvedbi obveznega izplačila zimskega regresa. "Se spomnite napovedi teh istih gospodarstvenikov o tem, kako bodo podjetja propadla, se selila na Hrvaško in ne vem kaj še ... Ob vsaki priložnosti, ko morajo del svojih dobičkov deliti s svojimi zaposlenimi, uporabijo isto retoriko, kako bo svet propadel. Pa kje živijo? Oni se ne zavedajo, da brez zaposlenih tudi dobičkov ne bo," je poudaril premier.

"Mislim, da je to prava pot," je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko. Želeli pa bi, da se razmerje med višino te plače in minimalnimi življenjskimi stroški ne bi zmanjšalo z 32 na 26 odstotkov, zato ne bi nasprotovali še višjemu dvigu minimalne plače, je dodal.

Kot je pojasnil prvi mož ZSSS, se bo letos minimalna plača resda v nominalnem znesku precej dvignila, vendar so se tudi cene osnovnih življenjskih potrebščin od leta 2022 precej dvignile.

"Pričakujemo, da bodo dvigu minimalne plače sledili tudi dvigi ostalih plač, predvsem v zasebnem sektorju, da se prepreči plačna kompresija v spodnjem delu plačne lestvice," je poudaril. Hkrati pa po njegovih besedah pričakujemo tudi, da se zato ne bodo povečale cene javnih storitev ter da se zaradi dviga minimalne plače ne bodo povečevali izdatki družin za pokrivanje osnovnih življenjskih potrebščin.

Minimalna plača po njegovem ni ekonomska kategorija, ampak predvsem politična odločitev države, ki pove, koliko naj delavec za najbolj enostavna dela s polnim delovnim časom zasluži, da bo lahko kolikor toliko dostojno živel. Zato je izračun minimalnih življenjskih stroškov pomemben, pomembno pa je tudi, da temelji na realnih podatkih. "Ocenjujem, da bodo posledice dviga predvsem pozitivne, ker je dvig realen, čeprav je ambiciozen," je poudaril.

Na negativne posledice za trgovino in širše gospodarstvo so opozorili tudi v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). "Stroški dela bodo skokovito narasli, konkurenčnost podjetij se bo dodatno poslabšala, pritisk na cene in s tem na višjo inflacijo pa bo na koncu prizadel prav tista gospodinjstva, katerim je ta ukrep po besedah ministra Mesca namenjen," so zapisali.

Tudi tolažba ministra Mesca, da se strošek za delodajalca relativno poviša za manjši odstotek kot bruto plača, po njihovem mnenju ni povsem korektna, saj se bo strošek delodajalca že v marcu znova povišal z uskladitvijo minimalne osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost, ki je določena v višini 60 odstotkov povprečne plače v letu 2025.

Podjetja rezerv nimajo več, zato se bo dvig minimalne plače praktično v celoti prelil v višje cene blaga in storitev, opozarja predsednica TZS Mariča Lah. To bo po njeno prizadelo prav vse potrošnike, posebej pa gospodinjstva z nižjimi dohodki, ki največji delež porabe namenjajo osnovnim življenjskim potrebščinam. Glede na navedeno bi bila zato ustreznejša rešitev razbremenitev stroškov dela, s katero bi prav tako lahko povečali višino minimalne plače na 1000 evrov neto.

Minimalna plača v Sloveniji je že sedaj bistveno višja kot na Hrvaškem, so še zapisali v zbornici. "Lani je bila višja za več kot 30 odstotkov, s tem dvigom pa ta razkorak narašča na skoraj 42 odstotkov pri bruto znesku. Ob tem se v Sloveniji dodatno izplačujejo letni in po novem še obvezni zimski regres, ki se z rastjo minimalne plače tudi dvigujeta, ter povračila stroškov, kar realni strošek dela v naši državi dviguje krepko nad ravni v drugih državah," menijo. 

Po njihovih ocenah tak ukrep nedvomno poslabšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "Povečal se bo odliv kupne moči v tujino, pospešena bo tudi selitev podjetij zunaj naše države, kar bo imelo negativne posledice za državni proračun. V delovno intenzivnih panogah se bo takšen dvig odrazil v zmanjšanju novih zaposlitev, novem likvidnostnem šoku in še hitrejši avtomatizaciji, kar bo nujni odziv na previsoke stroške," so prepričani.