Vse več delavcev je s svojo plačo socialni problem

Ključni problem slovenske minimalne plače, ki jo je konec lanskega leta v znesku 789,15 evra bruto oziroma 603 evre neto prejemalo med 45.000 in 50.000 delavcev, je njena definicija, je opozorila izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS) Andreja Poje.

V minimalno plačo se namreč vštevajo vsi dodatki, razen nadur: dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (denimo nočno, nedeljsko, praznično delo) ali iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, dodatek za delovno dobo in dodatek za delovno uspešnost.

"Problem, ki izhaja iz te definicije, je, da vsi prejemniki minimalne plače prejmejo enak znesek, ne glede na to, ali opravljajo delo v treh ali štirih izmenah, ali opravljajo nočno delo, nedeljsko delo, ali imajo več let delovne dobe," je pojasnila. Omenjeno kot posebej krivično občutijo v več dejavnostih.

Predsednica Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami pri ZSSS Majda Marolt je opozorila, da 30 odstotkov varnostnikov prejema minimalno plačo, čeprav se zasebno varovanje opravlja 24 ur na dan, sedem dni na teden, 365 dni na leto. V varovanju je zabeleženih največ kršitev delovne zakonodaje, hkrati pa visoki dobički, je dodala.

"Zaposleni delajo dopoldne, popoldne, ponoči, v turnusu, v nedeljo, na praznik, skratka kontinuirano," je povedala. Njihova plača je vseeno vedno minimalna. Varnostniki so zato vse bolj obremenjeni s posojili, izvršbami, dokaz za njihove vse večje stiske pa je naraščajoče število prošenj za finančno pomoč, ki prihajajo na sindikat, je sklenila.

Vse več prošenj za solidarnostno pomoč beleži tudi Sindikat delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS, je dejala njegova predsednica Vesna Stojanovič. "Človek ne more razumeti, da nekdo, ki cel mesec pošteno dela, ne zasluži niti za dostojno osnovno preživetje in je s svojo plačo socialni problem," je bila kritična.

Minimalno plačo je v dejavnosti trgovine, kjer se dela deljeno, ob nedeljah, praznikih in tudi ponoči, po njenih besedah oktobra lani prejemalo devet odstotkov, v dejavnosti trgovine na drobno pa 12,3 odstotka zaposlenih. Zaradi trenutne ureditve ni nagrajevanja boljših delavcev, zmanjšana je tudi njihova motivacija, je prepričana.

Sekretar Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije Anton Rozman je navedel, da v primarni tekstilni, oblačilni in usnjarskopredelovalni dejavnosti skupaj minimalno plačo prejema 17, 18 odstotkov. V nekaterih podjetjih je še vedno veliko nočnega dela, je opozoril.

"Postavite se v kožo delavca, ki dobi minimalno plačo 600 evrov, pa je star 30 let, ima dodatek za nočno delo, dodatek za izmensko delo, na koncu meseca pa s strani delodajalca dobi doplačilo do minimalne plače. Trdim, da je to daleč od kakršne koli poštenosti," je bil oster. "Država mora končno postaviti temelje za normalno konkurenčnost v srednjeevropskem prostoru, ne v bangladeškem ali kitajskem prostoru," je dodal.

Semolič nakazal, da so se za to pripravljeni boriti tudi na ulici.

ZSSS izvzem dodatkov iz minimalne plače zahteva že dolgo, lani pa je predlagala, da bi do tega prišlo postopoma, začenši z enim dodatkom. Letos je pravi trenutek, verjame predsednik ZSSS Dušan Semolič. Zaradi nizke inflacije se bo namreč minimalna plača zvišala le za malenkost, izvzem enega dodatka pa bi tako manj prizadel delodajalce. V tekstilni industriji naj bi se minimalna plača ob izvzemu dodatka za nočno delo denimo okrepila za 30, 40 evrov bruto mesečno.

Po njegovih ocenah minimalna plača ni grožnja gospodarstvu. Tako kot v Nemčiji in ZDA je treba upoštevati, da so delavci najboljši potrošniki in spodbujevalci gospodarske rasti, je pozval. Na vprašanje, kako komentira odzive delodajalcev, da na tovrstne zahteve "niti slučajno" ne bodo pristali, je odgovoril, da se s tem "niti slučajno" ne bodo sprijaznili. Kot je spomnil, je bil tak odgovor delodajalcev že, ko so pred leti zahtevali korekcijo minimalne plače za štiri, pet odstotkov. "In potem smo naredili, kar smo morali in je prišlo do zvišanja za 25 odstotkov," je povedal. Sindikati so namreč zvišanje leta 2009 na koncu zahtevali na množičnih demonstracijah.